Page 70 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 70
aktivne participacije mladih ter osvetljevanju učinkovite rabe retoričnih in argumenta-
cijskih veščin kot pomembnih sestavin aktivnega državljanstva. Skušali smo namreč ugoto-
viti, kakšen odnos imajo današnje generacije mladih do vprašanj, povezanih z zagotavlja-
njem enakosti in enotnosti ter sprejemanjem, vključevanjem in spoštovanjem različnosti
v sodobni pluralni družbi. Drugi pomembni cilj raziskave, ki ga bomo osvetlili tudi v pri-
čujoči monografiji, je bil spoznati, kako se mladi seznanjajo in soočajo z vprašanji kulturne
raznolikosti, aktivnega državljanstva in retorično-argumentativnih komunikacijskih ve-
ščin na ravni šolskih in obšolskih dejavnosti, saj smo izhajali iz predpostavke, da lahko zla-
sti na podlagi teh izkušenj uspešneje prepoznajo možnosti za lastno aktivno vključevanje
in tvorno sodelovanje tudi v družbenih procesih. Šola lahko skozi strukturirane in vode-
ne dejavnosti namreč veliko pripomore k sistematičnemu pridobivanju znanja o družbe-
ni in kulturni raznolikosti, aktivnem državljanstvu ter retoriki in argumentaciji v celotni
populaciji mladih, s čimer razvija njihove potenciale, da bodo kot odrasli lahko in pripra-
vljeni aktivno sodelovati pri reševanju skupnih družbenih vprašanj. Zato smo v raziska-
vi želeli preučiti tudi načine poučevanja mladih o vsebinah, ki se navezujejo na pojmovanje
medkulturnosti in komunikacijskih (retorično-argumentativnih) spretnosti, tako pri posa-
meznih predmetih, kot tudi pri obšolskih dejavnostih, v povezovanju šole z lokalno sku-
pnostjo in dnevih šole, organiziranih na to tematiko. Obenem pa smo med mladimi sku-
šali preučili njihovo razumevanje družbene in kulturne raznolikosti, procesov odločanja ter
rabo komunikacijskih veščin, kakor tudi njihove dosedanje izkušnje z doživljanjem raznoli-
kosti, sodelovanjem in soodločanjem ter pripravljenost za aktivno družbeno delovanje. Iz-
hajajoč iz tako zastavljenega problema, smo oblikovali konkretna raziskovalna vprašanja,
ki so predstavljala izhodišče za oblikovanje vprašalnikov:
1. Kako in koliko učenci/dijaki participirajo v šoli (ali so vključeni kot soodločeval-
ci pri pouku in obšolskih dejavnostih)?
2. Kakšni so medosebni odnosi med učenci/dijaki različnih narodnosti (in drugih
socialnih skupin)?
3. Kako in koliko sta retorika in argumentacija vključeni kot sestavini pouka v OŠ
in SŠ?
4. Kako participacija učencev v šoli vpliva na njihovo medskupinsko percepcijo in
stališča do drugih?
5. Kako izkušnje participacije v šoli in pouk retorike in argumentacije vplivajo na ra-
zumevanje procesov skupinskega odločanja in solidarnosti do drugih skupin?
6. Kako organizacija pouka in klima šole vplivata na medosebne odnose v razredu in
stališča mladostnikov do multikulturnosti in aktivnega državljanstva?
cijskih veščin kot pomembnih sestavin aktivnega državljanstva. Skušali smo namreč ugoto-
viti, kakšen odnos imajo današnje generacije mladih do vprašanj, povezanih z zagotavlja-
njem enakosti in enotnosti ter sprejemanjem, vključevanjem in spoštovanjem različnosti
v sodobni pluralni družbi. Drugi pomembni cilj raziskave, ki ga bomo osvetlili tudi v pri-
čujoči monografiji, je bil spoznati, kako se mladi seznanjajo in soočajo z vprašanji kulturne
raznolikosti, aktivnega državljanstva in retorično-argumentativnih komunikacijskih ve-
ščin na ravni šolskih in obšolskih dejavnosti, saj smo izhajali iz predpostavke, da lahko zla-
sti na podlagi teh izkušenj uspešneje prepoznajo možnosti za lastno aktivno vključevanje
in tvorno sodelovanje tudi v družbenih procesih. Šola lahko skozi strukturirane in vode-
ne dejavnosti namreč veliko pripomore k sistematičnemu pridobivanju znanja o družbe-
ni in kulturni raznolikosti, aktivnem državljanstvu ter retoriki in argumentaciji v celotni
populaciji mladih, s čimer razvija njihove potenciale, da bodo kot odrasli lahko in pripra-
vljeni aktivno sodelovati pri reševanju skupnih družbenih vprašanj. Zato smo v raziska-
vi želeli preučiti tudi načine poučevanja mladih o vsebinah, ki se navezujejo na pojmovanje
medkulturnosti in komunikacijskih (retorično-argumentativnih) spretnosti, tako pri posa-
meznih predmetih, kot tudi pri obšolskih dejavnostih, v povezovanju šole z lokalno sku-
pnostjo in dnevih šole, organiziranih na to tematiko. Obenem pa smo med mladimi sku-
šali preučili njihovo razumevanje družbene in kulturne raznolikosti, procesov odločanja ter
rabo komunikacijskih veščin, kakor tudi njihove dosedanje izkušnje z doživljanjem raznoli-
kosti, sodelovanjem in soodločanjem ter pripravljenost za aktivno družbeno delovanje. Iz-
hajajoč iz tako zastavljenega problema, smo oblikovali konkretna raziskovalna vprašanja,
ki so predstavljala izhodišče za oblikovanje vprašalnikov:
1. Kako in koliko učenci/dijaki participirajo v šoli (ali so vključeni kot soodločeval-
ci pri pouku in obšolskih dejavnostih)?
2. Kakšni so medosebni odnosi med učenci/dijaki različnih narodnosti (in drugih
socialnih skupin)?
3. Kako in koliko sta retorika in argumentacija vključeni kot sestavini pouka v OŠ
in SŠ?
4. Kako participacija učencev v šoli vpliva na njihovo medskupinsko percepcijo in
stališča do drugih?
5. Kako izkušnje participacije v šoli in pouk retorike in argumentacije vplivajo na ra-
zumevanje procesov skupinskega odločanja in solidarnosti do drugih skupin?
6. Kako organizacija pouka in klima šole vplivata na medosebne odnose v razredu in
stališča mladostnikov do multikulturnosti in aktivnega državljanstva?
