Page 58 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 58
čeni situaciji, v kateri se znajdejo ljudje. Ne obstaja nobeno drugo učinkovito državljanstvo kot
tisto, ki se izvaja v dejanjih in z dejanji posameznika; po drugi strani pa so prav tako pomemb-
ni poznavanje in premislek o svojih dejanjih ter njihov družbeni, osebni, praktični ter etični pomen. (ibid.;
poudarki J. Ž.)
V drugem dokumentu, ki smo ga izbrali za analizo in je prav tako nastal kot del pro-
jekta Izobraževanje za demokratično državljanstvo, so predstavljene konkretne strategi-
je za učenje in poučevanje demokratičnega državljanstva (Dürr et al., 2005). Publikaci-
ja z naslovom Strategije za učenje demokratičnega državljanstva obravnava različne ravni,
sisteme in področja izobraževanja, ki so vezani na državljansko vzgojo v najširšem smislu.
Zlasti v drugem delu, kjer so obravnavane specifične metode in praksa, so navedene neka-
tere spretnosti, ki bi lahko odražale tudi vidike retorično-argumentacijske kompetence :
A) Osnovne spretnosti:
■ spretnosti kritičnega in argumentiranega razmišljanja,
■ kreativne in produktivne spretnosti,
■ spretnosti reševanja problemov,
■ spretnosti ocenjevanja in evalvacije,
■ proceduralne spretnosti in spretnosti pridobivanja znanja,
■ spretnosti moralnega sojenja.
B) Posebne spretnosti v socialnem vedenju:
■ participativne spretnosti,
■ mnogovrstne spretnosti komunikacije,
■ spretnosti sodelovanja in timskega dela,
■ spretnosti razpravljanja, pogajanja in sklepanja kompromisov,
■ interkulturne spretnosti,
■ spretnosti preprečevanja in reševanja konfliktov,
■ spretnosti posredovanja,
■ asertorične spretnosti,
■ spretnosti demokratičnega vodenja,
■ spretnosti lobiranja. (Dürr et al., 2005: 57; poudarki J. Ž.)
Zakaj smo zapisali, da bi v seznamu poudarjene spretnosti lahko odražale vidike re-
torično-argumentacijske kompetence? Predvsem zato, ker gre za zelo splošne formulacije
spretnosti oziroma veščin, ki so predstavljene v obliki seznama in brez podrobnejših opre-
delitev v smislu konceptov, ki bi odražali konkretno teoretsko ozadje. V tem primeru lah-
ko rečemo le, da je na osnovi poznavanja retorične teorije, poudarjene elemente v odlom-
ku mogoče opredeliti kot izvorno retorične in argumentativne (npr. spretnosti kritičnega
tisto, ki se izvaja v dejanjih in z dejanji posameznika; po drugi strani pa so prav tako pomemb-
ni poznavanje in premislek o svojih dejanjih ter njihov družbeni, osebni, praktični ter etični pomen. (ibid.;
poudarki J. Ž.)
V drugem dokumentu, ki smo ga izbrali za analizo in je prav tako nastal kot del pro-
jekta Izobraževanje za demokratično državljanstvo, so predstavljene konkretne strategi-
je za učenje in poučevanje demokratičnega državljanstva (Dürr et al., 2005). Publikaci-
ja z naslovom Strategije za učenje demokratičnega državljanstva obravnava različne ravni,
sisteme in področja izobraževanja, ki so vezani na državljansko vzgojo v najširšem smislu.
Zlasti v drugem delu, kjer so obravnavane specifične metode in praksa, so navedene neka-
tere spretnosti, ki bi lahko odražale tudi vidike retorično-argumentacijske kompetence :
A) Osnovne spretnosti:
■ spretnosti kritičnega in argumentiranega razmišljanja,
■ kreativne in produktivne spretnosti,
■ spretnosti reševanja problemov,
■ spretnosti ocenjevanja in evalvacije,
■ proceduralne spretnosti in spretnosti pridobivanja znanja,
■ spretnosti moralnega sojenja.
B) Posebne spretnosti v socialnem vedenju:
■ participativne spretnosti,
■ mnogovrstne spretnosti komunikacije,
■ spretnosti sodelovanja in timskega dela,
■ spretnosti razpravljanja, pogajanja in sklepanja kompromisov,
■ interkulturne spretnosti,
■ spretnosti preprečevanja in reševanja konfliktov,
■ spretnosti posredovanja,
■ asertorične spretnosti,
■ spretnosti demokratičnega vodenja,
■ spretnosti lobiranja. (Dürr et al., 2005: 57; poudarki J. Ž.)
Zakaj smo zapisali, da bi v seznamu poudarjene spretnosti lahko odražale vidike re-
torično-argumentacijske kompetence? Predvsem zato, ker gre za zelo splošne formulacije
spretnosti oziroma veščin, ki so predstavljene v obliki seznama in brez podrobnejših opre-
delitev v smislu konceptov, ki bi odražali konkretno teoretsko ozadje. V tem primeru lah-
ko rečemo le, da je na osnovi poznavanja retorične teorije, poudarjene elemente v odlom-
ku mogoče opredeliti kot izvorno retorične in argumentativne (npr. spretnosti kritičnega
