Page 63 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 63
em Potencialni retorično-argumentativni
elementi (implicitno nakazani)
Pozitivni mir – retorična/komunikacijska situacija
Vključuje zavezanost k nenasilnemu reševanju sporov in teži k – poznavanje retorične mreže (inventio, dispositio, elo-
spodbujanju te zmožnosti pri posameznikih ter skupinah, da cutio, memoria, actio)
bi se lahko konstruktivno spoprijemali z družbenimi pro- – argumentacija (osnovni elementi argumentativne-
blemi. (ibid.: 28; poudarki J. Ž.) ga postopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argument
Solidarnost – razumevanje kontroverze
Solidarnost je v številnih pogledih povezana z zmožno-
stjo posameznika, da izstopi iz svojega lastnega sveta, pre-
pozna pravice drugih in jih je pripravljen tudi zagovarjati.
(ibid.; poudarki J. Ž.)
Na koncu tega poglavja se še enkrat vrnimo k izobraževanju za demokratično drža-
vljanstvo v slovenskem prostoru in osnovnošolskemu pouku državljanske vzgoje kot edi-
nemu samostojnemu in obveznemu predmetu pri nas.9 Glavni učni načrt za sodobni pouk
obveznega predmeta državljanska vzgoja in etika v osnovni šoli, ki je izhajal iz smernic,
kot jih je opredelil že omenjeni projekt Sveta Evrope Izobraževanje za demokratično dr-
žavljanstvo, nosi letnico 2000. Medtem je predmet spremenil ime v državljanska in do-
movinska vzgoja ter etika ter doživel prvo posodobitev v letu 2008 ter zadnjo v letu 2011.
Vse tri redakcije odražajo izobraževalne smernice in pojmovanja izobraževanja za demo-
kratično državljanstvo, ki so bile začrtane v okviru raziskav, študij, projektov in priporo-
čil Sveta Evrope. Z drugimi besedami to pomeni, da na ravni tako konceptualizacije izo-
braževanja za demokratično državljanstvo, kakor tudi opredelitve konkretnih ciljev, vse-
bin in metod, vsebujejo podobne ubeseditve, kot smo jih lahko srečali v zgoraj predstavlje-
nih dokumentih. To velja tudi za tiste cilje, vsebine in metode, ki jih je mogoče povezati z
retorično-argumentativnimi principi. Slednji so v slovenskih učnih načrtih obravnavani
9 To seveda ni edini predmet, kjer se učenci seznanjajo z državljansko vzgojo, saj se slednja predvidoma udejanja tako
na širši kurikularni ravni, pri medpredmetnem povezovanju (npr. zgodovina, geografija, slovenščina, retorika), obe-
nem pa lahko najdemo tudi posamezne predmete in izbirne vsebine, ki bolj ali manj celovito obravnavajo tematike
državljanske vzgoje (tj. družba – predmet v 4. in 5. razredu osnovne šole; državljanska kultura – izbirni predmet v 9. ra-
zredu osnovne šole; državljanska kultura – obvezne izbirne vsebine v gimnazijskem programu; sociologija – predmet v
različnem obsegu glede na srednješolski program; družboslovje – srednje poklicne šole). Pri tem ne gre pozabiti, da je
šola oziroma javni sistem izobraževanja le ena od dimenzij izobraževanja za demokratično državljanstvo in da tudi ta
ne sestoji le »iz posamičnih predmetno osredotočenih vsebin, temveč je za to področje enako pomembna celovita
kurikularna in medpredmetna integracijska dejavnost tako na vsebinski in izvedbeni ravni, prav tako pa tudi številne
izven-šolske dejavnost in druge oblike spodbujanja družbenega udejstvovanja mladih« (Gril et al., 2009: 29).
elementi (implicitno nakazani)
Pozitivni mir – retorična/komunikacijska situacija
Vključuje zavezanost k nenasilnemu reševanju sporov in teži k – poznavanje retorične mreže (inventio, dispositio, elo-
spodbujanju te zmožnosti pri posameznikih ter skupinah, da cutio, memoria, actio)
bi se lahko konstruktivno spoprijemali z družbenimi pro- – argumentacija (osnovni elementi argumentativne-
blemi. (ibid.: 28; poudarki J. Ž.) ga postopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argument
Solidarnost – razumevanje kontroverze
Solidarnost je v številnih pogledih povezana z zmožno-
stjo posameznika, da izstopi iz svojega lastnega sveta, pre-
pozna pravice drugih in jih je pripravljen tudi zagovarjati.
(ibid.; poudarki J. Ž.)
Na koncu tega poglavja se še enkrat vrnimo k izobraževanju za demokratično drža-
vljanstvo v slovenskem prostoru in osnovnošolskemu pouku državljanske vzgoje kot edi-
nemu samostojnemu in obveznemu predmetu pri nas.9 Glavni učni načrt za sodobni pouk
obveznega predmeta državljanska vzgoja in etika v osnovni šoli, ki je izhajal iz smernic,
kot jih je opredelil že omenjeni projekt Sveta Evrope Izobraževanje za demokratično dr-
žavljanstvo, nosi letnico 2000. Medtem je predmet spremenil ime v državljanska in do-
movinska vzgoja ter etika ter doživel prvo posodobitev v letu 2008 ter zadnjo v letu 2011.
Vse tri redakcije odražajo izobraževalne smernice in pojmovanja izobraževanja za demo-
kratično državljanstvo, ki so bile začrtane v okviru raziskav, študij, projektov in priporo-
čil Sveta Evrope. Z drugimi besedami to pomeni, da na ravni tako konceptualizacije izo-
braževanja za demokratično državljanstvo, kakor tudi opredelitve konkretnih ciljev, vse-
bin in metod, vsebujejo podobne ubeseditve, kot smo jih lahko srečali v zgoraj predstavlje-
nih dokumentih. To velja tudi za tiste cilje, vsebine in metode, ki jih je mogoče povezati z
retorično-argumentativnimi principi. Slednji so v slovenskih učnih načrtih obravnavani
9 To seveda ni edini predmet, kjer se učenci seznanjajo z državljansko vzgojo, saj se slednja predvidoma udejanja tako
na širši kurikularni ravni, pri medpredmetnem povezovanju (npr. zgodovina, geografija, slovenščina, retorika), obe-
nem pa lahko najdemo tudi posamezne predmete in izbirne vsebine, ki bolj ali manj celovito obravnavajo tematike
državljanske vzgoje (tj. družba – predmet v 4. in 5. razredu osnovne šole; državljanska kultura – izbirni predmet v 9. ra-
zredu osnovne šole; državljanska kultura – obvezne izbirne vsebine v gimnazijskem programu; sociologija – predmet v
različnem obsegu glede na srednješolski program; družboslovje – srednje poklicne šole). Pri tem ne gre pozabiti, da je
šola oziroma javni sistem izobraževanja le ena od dimenzij izobraževanja za demokratično državljanstvo in da tudi ta
ne sestoji le »iz posamičnih predmetno osredotočenih vsebin, temveč je za to področje enako pomembna celovita
kurikularna in medpredmetna integracijska dejavnost tako na vsebinski in izvedbeni ravni, prav tako pa tudi številne
izven-šolske dejavnost in druge oblike spodbujanja družbenega udejstvovanja mladih« (Gril et al., 2009: 29).
