Page 53 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 53
orika in argumentacija
v luči pouka državljanske
vzgoje
V pričujočem poglavju želimo nekoliko jasneje osvetliti vlogo in pomen poučevanja
principov retorike in argumentacije v okviru pouka državljanske vzgoje v Sloveniji. Naše iz-
hodišče je namreč, da je retoriko in argumentacijo treba razumeti kot posebno kompetenco
(recimo ji retorično-argumentacijska kompetenca), ki velja za pomemben dejavnik uspešnega
družbenega udejstvovanja, zato naj bi predstavljala tudi enega od učnih ciljev pouka. Na to
nas navajajo različna pojmovanja o državljanski vzgoji oziroma vzgoji za demokratično dr-
žavljanstvo (Audigier, 2002; Gril et al., 2009: 16–21). Kljub raznolikosti odražajo namreč
nekatere »skupne tematike, koncepte in dimenzije« (Kerr in Sardoč, 2002: 10) in v okviru
katerih lahko (retorično-argumentativne) diskurzivne strategije razumemo kot vsebinski in
veščinski element uresničevanja tovrstnih tematik, konceptov in dimenzij v ožjem (šolskem)
in širšem (družbenem) okolju. Izhajajoč iz temeljnih teoretskih opredelitev retorike in argu-
mentacije, kakor tudi iz njune historične vpetosti v družbeno politično okolje »evropskih
demokracij«, je namreč poznavanje in učinkovito rabo retorično-argumentativnih princi-
pov v kontekstu državljanske vzgoje mogoče posredno ali neposredno povezati s:
– tematikami, kot so ohranitev demokratične skupnosti in z njo povezanih pravic, po-
jem udejstvovanja v družb, priprava oziroma večanje zmožnosti mladih za aktivno in
ozaveščeno udejstvovanje v družbi ter vključevanje v družbo;
– ključnimi koncepti, kamor sodijo demokracija, pravice, odgovornosti, toleranca,
spoštovanje, enakost, različnost, skupnost, in
– dimenzijami državljanske vzgoje, kjer so pomembne zlasti dimenzija znanja in ra-
zumevanja, veščine, odnosi in vrednote (prim. ibid.: 10).1
1 Obenem ne gre pozabiti, da je utemeljenost poznavanja in obvladovanja retorike in argumentacije v kontekstu demokra-
tične družbe mogoče pojasnjevati tudi v luči pojmov, kot sta deliberacija in deliberativna demokracija (prim. Vezjak, 2009).
v luči pouka državljanske
vzgoje
V pričujočem poglavju želimo nekoliko jasneje osvetliti vlogo in pomen poučevanja
principov retorike in argumentacije v okviru pouka državljanske vzgoje v Sloveniji. Naše iz-
hodišče je namreč, da je retoriko in argumentacijo treba razumeti kot posebno kompetenco
(recimo ji retorično-argumentacijska kompetenca), ki velja za pomemben dejavnik uspešnega
družbenega udejstvovanja, zato naj bi predstavljala tudi enega od učnih ciljev pouka. Na to
nas navajajo različna pojmovanja o državljanski vzgoji oziroma vzgoji za demokratično dr-
žavljanstvo (Audigier, 2002; Gril et al., 2009: 16–21). Kljub raznolikosti odražajo namreč
nekatere »skupne tematike, koncepte in dimenzije« (Kerr in Sardoč, 2002: 10) in v okviru
katerih lahko (retorično-argumentativne) diskurzivne strategije razumemo kot vsebinski in
veščinski element uresničevanja tovrstnih tematik, konceptov in dimenzij v ožjem (šolskem)
in širšem (družbenem) okolju. Izhajajoč iz temeljnih teoretskih opredelitev retorike in argu-
mentacije, kakor tudi iz njune historične vpetosti v družbeno politično okolje »evropskih
demokracij«, je namreč poznavanje in učinkovito rabo retorično-argumentativnih princi-
pov v kontekstu državljanske vzgoje mogoče posredno ali neposredno povezati s:
– tematikami, kot so ohranitev demokratične skupnosti in z njo povezanih pravic, po-
jem udejstvovanja v družb, priprava oziroma večanje zmožnosti mladih za aktivno in
ozaveščeno udejstvovanje v družbi ter vključevanje v družbo;
– ključnimi koncepti, kamor sodijo demokracija, pravice, odgovornosti, toleranca,
spoštovanje, enakost, različnost, skupnost, in
– dimenzijami državljanske vzgoje, kjer so pomembne zlasti dimenzija znanja in ra-
zumevanja, veščine, odnosi in vrednote (prim. ibid.: 10).1
1 Obenem ne gre pozabiti, da je utemeljenost poznavanja in obvladovanja retorike in argumentacije v kontekstu demokra-
tične družbe mogoče pojasnjevati tudi v luči pojmov, kot sta deliberacija in deliberativna demokracija (prim. Vezjak, 2009).
