Page 39 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 39
• Znajo presoditi, katera jezikovna zvrst je ustrezna v danih sporazumevalnih okolišči-
nah. (Poznanovič Jezeršek et al., 2008: 6–7; poudarki J. Ž.)
Če poudarjene ubeseditve razumemo v kontekstu retoričnih in argumentativnih
principov, bi izbrane cilje lahko interpretirali tudi takole:
Tabela 4: Retorično-argumentativni elementi v učnih načrtih za srednješolski pouk slovenščine.
Cilji učnega načrta Retorični in argumentativni principi
– Vljudno in strpno pogovarjanje; spoštujejo mnenja dru- – razumevanje kontroverze
gih, izražanje in utemeljevanje lastnega mnenja. – argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– Poslušanje in razmišljujoče in kritično branje, razčlenje- – razumevanje kontroverze
vanje in vrednotenje besedil z različnih vidikov, prepozna- – retorična analiza
vanje morebitne manipulativnosti. – argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– argumentiranje/prepričevanje
– Tvorba učinkovitih, razumljivih, ustreznih in jezikovno – retorična mreža (inventio, dispositio, elocutio)
pravilnih ustnih in pisnih besedil.
– Sistematično opazovanje in razčlenjevanje besedil z raz- – retorična analiza
ličnih vidikov; utrjevanje in nadgrajevanje jezikovne, slo- – retorična mreža (inventio, dispositio, elocutio)
govne in metajezikovne zmožnosti ter zmožnosti nebese- – verbalna in neverbalna komunikacija
dnega sporazumevanja.
– Presojanje ustrezne jezikovne zvrsti v danih sporazume- – retorična analiza
valnih okoliščinah. – obvladovanje retorične situacije (govorna situacija, go-
vorec, občinstvo, tema)
Filozofija se kot predmet v srednji šoli uresničuje v več različnih oblikah (3 različni
moduli glede na izobraževalni program). V okviru splošnih in operativnih ciljev, ki veljajo
za vse module, lahko najdemo ubeseditve, ki posredno odražajo tudi retorično-argumen-
tativne principe in se navezujejo na zmožnost filozofskega raziskovanja lastnega življenja,
obvladovanje specifičnih principov jezikovne rabe, kakor tudi zmožnost kritičnega mišljenja
ter aktivnega delovanja v družbi v najširšem smislu:
Splošni cilji/kompetence
Pouk filozofije uvaja dijake/dijakinje v filozofsko raziskovanje lastnega življenja:
– usmerja jih v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje;
– spodbuja razmislek o njih samih in svetu, družbi in naravi;
– spodbuja kritično refleksijo vsakdanjega izkustva, vednosti, vrednot in delovanja;
nah. (Poznanovič Jezeršek et al., 2008: 6–7; poudarki J. Ž.)
Če poudarjene ubeseditve razumemo v kontekstu retoričnih in argumentativnih
principov, bi izbrane cilje lahko interpretirali tudi takole:
Tabela 4: Retorično-argumentativni elementi v učnih načrtih za srednješolski pouk slovenščine.
Cilji učnega načrta Retorični in argumentativni principi
– Vljudno in strpno pogovarjanje; spoštujejo mnenja dru- – razumevanje kontroverze
gih, izražanje in utemeljevanje lastnega mnenja. – argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– Poslušanje in razmišljujoče in kritično branje, razčlenje- – razumevanje kontroverze
vanje in vrednotenje besedil z različnih vidikov, prepozna- – retorična analiza
vanje morebitne manipulativnosti. – argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– argumentiranje/prepričevanje
– Tvorba učinkovitih, razumljivih, ustreznih in jezikovno – retorična mreža (inventio, dispositio, elocutio)
pravilnih ustnih in pisnih besedil.
– Sistematično opazovanje in razčlenjevanje besedil z raz- – retorična analiza
ličnih vidikov; utrjevanje in nadgrajevanje jezikovne, slo- – retorična mreža (inventio, dispositio, elocutio)
govne in metajezikovne zmožnosti ter zmožnosti nebese- – verbalna in neverbalna komunikacija
dnega sporazumevanja.
– Presojanje ustrezne jezikovne zvrsti v danih sporazume- – retorična analiza
valnih okoliščinah. – obvladovanje retorične situacije (govorna situacija, go-
vorec, občinstvo, tema)
Filozofija se kot predmet v srednji šoli uresničuje v več različnih oblikah (3 različni
moduli glede na izobraževalni program). V okviru splošnih in operativnih ciljev, ki veljajo
za vse module, lahko najdemo ubeseditve, ki posredno odražajo tudi retorično-argumen-
tativne principe in se navezujejo na zmožnost filozofskega raziskovanja lastnega življenja,
obvladovanje specifičnih principov jezikovne rabe, kakor tudi zmožnost kritičnega mišljenja
ter aktivnega delovanja v družbi v najširšem smislu:
Splošni cilji/kompetence
Pouk filozofije uvaja dijake/dijakinje v filozofsko raziskovanje lastnega življenja:
– usmerja jih v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje;
– spodbuja razmislek o njih samih in svetu, družbi in naravi;
– spodbuja kritično refleksijo vsakdanjega izkustva, vednosti, vrednot in delovanja;
