Page 44 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 44
– Naše dojemanje sveta je odvisno od procesov interpretiranja (kategoriziranja, de-
finiranja, argumentiranja, vrednotenja itd.), ki primarno potekajo skozi diskurzivne
prakse;
– Opisi oziroma interpretacije so relativno neodvisni od zunajjezikovne stvarnosti
(dogodkov, dejavnosti, ljudi, odnosov itd.), ki jo je torej mogoče predstaviti na različne
(celo popolnoma nasprotne) načine;
– Opisi oziroma interpretacije so družbeno umeščena dejanja in so si kljub morebi-
tnemu nanašanju na »isto« zunajjezikovno stvarnost funkcionalno lahko precej ali
celo povsem različni;
– Pri jezikovni rabi gre za obvladovanje jezikovnih tehnik/strategij obvladovanja in-
terpretacij, ki se jih da ozavestiti, naučiti, izboljšati.
Če tole prenesemo v kontekst »odločanja v demokratični družbi« ter retoriko in ar-
gumentacijo razumemo kot ena od procesov interpretiranja družbene stvarnosti, potem
skorajda ni potrebno poudarjati pomena njune vloge. A ne le zaradi 2500 letne tradicije,
ki ju neposredno vpenja v družbeno politični kontekst; gre preprosto za principe, orodja
in koncepte, s pomočjo katerih je mogoče dosegati temeljne zahteve javnega, družbenega,
demokratičnega delovanja.
V kontekstu pojavnih oblik retorike in argumentacije na ravni srednješolskega izobra-
ževanja velja omeniti še manjšo posebnost. Kot edino samostojno oblika poučevanja reto-
rike in argumentacije v srednji šoli lahko najdemo izbirni predmet retorika na Gimnazi-
ji Poljane v Ljubljani. Predmet se poučuje približno 5 let, in sicer v 3. letniku splošne in
klasične gimnazije.6 Uradni oziroma potrjeni učni načrt za retoriko kot izbirni predmet v
srednji šoli sicer ne obstaja, saj je izobraževalna vsebina nastala v okviru omenjene srednje
šole. Je pa na voljo priročnik (Marc in Torkar Papež, 2006), ki je nastal na podlagi prakse
tovrstnega poučevanja na omenjeni gimnaziji in se v najširšem smislu navezuje na učni na-
črt za pouk slovenščine v gimnazijah in drugih srednjih šolah, deloma pa tudi na teme uč-
nega načrta za izbirni predmet retorika v 9. razredu osnovne šole. Nekoliko natančnejši
vsebinski pregled priročnika pokaže, da so retorični in argumentativni koncepti deloma
vpeti v kontekst sporazumevalnih dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje, branje), de-
loma pa so obravnavani samostojno v okviru vpeljave dodanih konceptov prepričevanja,
utemeljevanja ter kritičnega presojanja. Če se omejimo na didaktično vrednost gradiva, je
njegova dobra stran je zlasti v tem, da prvič eksplicitno obravnava retoriko in argumenta-
cijo in da ju obravnava skupaj. Kajti pregled obeh izbranih učnih načrtov za pouk sloven-
6 Vir: http://www.gimnazija-poljane.com/S59999/T100004/P2010057/Retorika
finiranja, argumentiranja, vrednotenja itd.), ki primarno potekajo skozi diskurzivne
prakse;
– Opisi oziroma interpretacije so relativno neodvisni od zunajjezikovne stvarnosti
(dogodkov, dejavnosti, ljudi, odnosov itd.), ki jo je torej mogoče predstaviti na različne
(celo popolnoma nasprotne) načine;
– Opisi oziroma interpretacije so družbeno umeščena dejanja in so si kljub morebi-
tnemu nanašanju na »isto« zunajjezikovno stvarnost funkcionalno lahko precej ali
celo povsem različni;
– Pri jezikovni rabi gre za obvladovanje jezikovnih tehnik/strategij obvladovanja in-
terpretacij, ki se jih da ozavestiti, naučiti, izboljšati.
Če tole prenesemo v kontekst »odločanja v demokratični družbi« ter retoriko in ar-
gumentacijo razumemo kot ena od procesov interpretiranja družbene stvarnosti, potem
skorajda ni potrebno poudarjati pomena njune vloge. A ne le zaradi 2500 letne tradicije,
ki ju neposredno vpenja v družbeno politični kontekst; gre preprosto za principe, orodja
in koncepte, s pomočjo katerih je mogoče dosegati temeljne zahteve javnega, družbenega,
demokratičnega delovanja.
V kontekstu pojavnih oblik retorike in argumentacije na ravni srednješolskega izobra-
ževanja velja omeniti še manjšo posebnost. Kot edino samostojno oblika poučevanja reto-
rike in argumentacije v srednji šoli lahko najdemo izbirni predmet retorika na Gimnazi-
ji Poljane v Ljubljani. Predmet se poučuje približno 5 let, in sicer v 3. letniku splošne in
klasične gimnazije.6 Uradni oziroma potrjeni učni načrt za retoriko kot izbirni predmet v
srednji šoli sicer ne obstaja, saj je izobraževalna vsebina nastala v okviru omenjene srednje
šole. Je pa na voljo priročnik (Marc in Torkar Papež, 2006), ki je nastal na podlagi prakse
tovrstnega poučevanja na omenjeni gimnaziji in se v najširšem smislu navezuje na učni na-
črt za pouk slovenščine v gimnazijah in drugih srednjih šolah, deloma pa tudi na teme uč-
nega načrta za izbirni predmet retorika v 9. razredu osnovne šole. Nekoliko natančnejši
vsebinski pregled priročnika pokaže, da so retorični in argumentativni koncepti deloma
vpeti v kontekst sporazumevalnih dejavnosti (poslušanje, govorjenje, pisanje, branje), de-
loma pa so obravnavani samostojno v okviru vpeljave dodanih konceptov prepričevanja,
utemeljevanja ter kritičnega presojanja. Če se omejimo na didaktično vrednost gradiva, je
njegova dobra stran je zlasti v tem, da prvič eksplicitno obravnava retoriko in argumenta-
cijo in da ju obravnava skupaj. Kajti pregled obeh izbranih učnih načrtov za pouk sloven-
6 Vir: http://www.gimnazija-poljane.com/S59999/T100004/P2010057/Retorika
