Page 35 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 35
Splošni cilji predmeta
Z vsebino in metodami poučevanja učenci pridobivajo osnovne logične pojme in se
usposobijo za njihovo uporabo;
1. razvijajo sposobnost logičnega mišljenja in natančnega izražanja;
2. usposabljajo se za vztrajno in urejeno delo;
3. uporabljajo logiko pri matematiki, učenju jezikov in naravoslovju ter vsakdanjem ži-
vljenju in tehniki;
4. pridobivajo samozavest pri samostojnem odločanju in zagovarjanju svojih stališč;
5. razlikujejo argumentirano utemeljevanje od slabega pojasnjevanja;
6. razvijajo govor (retorika).
Socializacijski cilji predmeta
Z metodami predmeta učenci;
1. razvijajo sposobnosti medsebojnega komuniciranja;
2. jasno in argumentirano izražajo svoje misli;
3. spoznavajo miselne sposobnosti drugih;
4. se usposabljajo za timsko delo;
5. se kritično odzovejo na neargumentirane trditve;
6. spoštujejo argumente drugih. (Hafner, 2002: 6; poudarki J. Ž.)
V zgornjem primeru je zanimiva najprej okoliščina, da se v okviru ciljev pojavlja iz-
raz 'retorika'. To je namreč edino mesto v vseh izbranih predmetih in njihovih učnih na-
črtih, kjer se 'retorika' pojavi v eksplicitni obliki. Toda težava je v avtorjevem očitnem ne-
razumevanju, kaj retorika zaznamuje, saj je slednja očitno izenačena s pojmom »govor«.
Če na tem mestu zanemarimo kompleksnejše teoretske opredelitve obeh pojmov, nam že
preprosta primerjava gesel v SSKJ (kljub problematičnosti gesla 'retorika') pokaže, da ne
gre za pomensko prekrivanje do te mere, da bi pojma 'retorika' in 'govor' lahko preprosto
in brez vsakršnega pojasnila razumeli kot sinonima. Še več, če v učnem načrtu pregleda-
mo tudi podrobnejšo vsebinsko razčlenitev ciljev ter didaktična priporočila, lahko ugoto-
vimo, da se splošni cilj, ki je povezan z razvijanjem govora (retorike), ne uresničuje v nobe-
ni predvideni učni vsebini. Zato morda ni odveč vprašanje, kaj ta cilj v izhodiščni oprede-
litvi sploh počne. Druga značilnost, ki jo lahko razberemo iz zgornjega odlomka, je veliko
število elementov, ki se posredno ali neposredno navezujejo na »argumentacijo« (tj. spo-
sobnost logičnega mišljenja, zagovarjanje stališča, razlikovanje med argumentiranim uteme-
ljevanjem in slabim pojasnjevanjem, kritičen odziv na neargumentirane trditve, spoštovanje
argumentov drugih). Izraz smo namenoma postavili v navednice, ker ni povsem jasno, za
Z vsebino in metodami poučevanja učenci pridobivajo osnovne logične pojme in se
usposobijo za njihovo uporabo;
1. razvijajo sposobnost logičnega mišljenja in natančnega izražanja;
2. usposabljajo se za vztrajno in urejeno delo;
3. uporabljajo logiko pri matematiki, učenju jezikov in naravoslovju ter vsakdanjem ži-
vljenju in tehniki;
4. pridobivajo samozavest pri samostojnem odločanju in zagovarjanju svojih stališč;
5. razlikujejo argumentirano utemeljevanje od slabega pojasnjevanja;
6. razvijajo govor (retorika).
Socializacijski cilji predmeta
Z metodami predmeta učenci;
1. razvijajo sposobnosti medsebojnega komuniciranja;
2. jasno in argumentirano izražajo svoje misli;
3. spoznavajo miselne sposobnosti drugih;
4. se usposabljajo za timsko delo;
5. se kritično odzovejo na neargumentirane trditve;
6. spoštujejo argumente drugih. (Hafner, 2002: 6; poudarki J. Ž.)
V zgornjem primeru je zanimiva najprej okoliščina, da se v okviru ciljev pojavlja iz-
raz 'retorika'. To je namreč edino mesto v vseh izbranih predmetih in njihovih učnih na-
črtih, kjer se 'retorika' pojavi v eksplicitni obliki. Toda težava je v avtorjevem očitnem ne-
razumevanju, kaj retorika zaznamuje, saj je slednja očitno izenačena s pojmom »govor«.
Če na tem mestu zanemarimo kompleksnejše teoretske opredelitve obeh pojmov, nam že
preprosta primerjava gesel v SSKJ (kljub problematičnosti gesla 'retorika') pokaže, da ne
gre za pomensko prekrivanje do te mere, da bi pojma 'retorika' in 'govor' lahko preprosto
in brez vsakršnega pojasnila razumeli kot sinonima. Še več, če v učnem načrtu pregleda-
mo tudi podrobnejšo vsebinsko razčlenitev ciljev ter didaktična priporočila, lahko ugoto-
vimo, da se splošni cilj, ki je povezan z razvijanjem govora (retorike), ne uresničuje v nobe-
ni predvideni učni vsebini. Zato morda ni odveč vprašanje, kaj ta cilj v izhodiščni oprede-
litvi sploh počne. Druga značilnost, ki jo lahko razberemo iz zgornjega odlomka, je veliko
število elementov, ki se posredno ali neposredno navezujejo na »argumentacijo« (tj. spo-
sobnost logičnega mišljenja, zagovarjanje stališča, razlikovanje med argumentiranim uteme-
ljevanjem in slabim pojasnjevanjem, kritičen odziv na neargumentirane trditve, spoštovanje
argumentov drugih). Izraz smo namenoma postavili v navednice, ker ni povsem jasno, za
