Page 43 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 43
Pri predmetu sociologija se stvari v zvezi z retoriko in argumentacijo še nekoliko za-
pletejo pri specifični učni vsebini z naslovom Odločanje v skupnosti. V poglavju, kjer je v
ospredje postavljena »povezanost odločanja z močjo, vpliv sistema oblasti na način razpo-
rejanja moči znotraj države, različne oblike možnosti odločanja in spremembe v teh proce-
sih« (ibid.: 10), in ki želi dijake in dijakinje spodbuditi »k tvornemu vključevanju v druž-
bo in sodelovanju pri za skupnost pomembnih odločitvah oziroma razvijanje dejavnega
demokratičnega državljanstva« (ibid.: 10), je popolnoma izpuščen jezik kot temeljno orod-
je uresničevanja omenjenih nalog. Cilji, ki naj bi jih dosegli dijaki in dijakinje, so namreč
predstavljeni takole:
Dijaki in dijakinje
– razumejo, da je odločanje v družbi povezano z močjo in oblastjo;
– razumejo načine oblikovanja in delovanja modernih držav, različne pristope pri
razlagi pomena in delovanja politične oblasti, moči in države ter povezanost demokra-
cije s pravno državo (delitev oblasti …);
– analizirajo in pojasnijo dileme moderne demokracije;
– razumejo in ovrednotijo pomen delovanja različnih subjektov pri odločanju v de-
mokratičnih družbah (politične stranke, interesne skupine, poklicna združenja, sku-
pine pritiska, sindikati, civilna gibanja in posamezniki);
– analizirajo procese odločanja v lokalnih skupnostih;
– razumejo procese odločanja v modernih organizacijah, ovrednotijo vpliv na življe-
nje ljudi,
– analizirajo odnos med birokracijo in demokracijo;
– razumejo pomen socialne države za družbeno kohezijo in pojasnijo način njenega
delovanja;
– razumejo spreminjanje pomena nacionalne države in načine odločanja v medna-
rodnih skupnostih (Evropska unija) (Popit et al., 2008: 10).
Če zgolj preletimo pojme, ki so uporabljeni v zgornjem navedku, lahko vidimo, da jih
je pravzaprav nemogoče obravnavati, ne da bi pri tem osvetlili jezik kot družbeni feno-
men. Jezik oziroma jezikovna raba namreč ni »'nevtralen prenos dejstev', 'odsev stvarno-
sti', temveč družbena dejavnost, ki sooblikuje interpretacije družbene stvarnosti« (Žagar
Ž. in Domajnko, 2006: 7). Da bi še jasneje pokazali na neustreznost obravnave družbenih
pojavov izven konteksta jezika, kot jih predvideva učni načrt za pouk sociologije v poglav-
ju Odločanje v skupnosti, navedimo še izpeljavo zgornje opredelitve jezika. Žagar Ž. in Do-
majnko (ibid.) namreč jezik kot družbeno dejavnost pojasnita skozi štiri temeljne postav-
ke, ki temeljijo na družbenem konstruktivizmu:
pletejo pri specifični učni vsebini z naslovom Odločanje v skupnosti. V poglavju, kjer je v
ospredje postavljena »povezanost odločanja z močjo, vpliv sistema oblasti na način razpo-
rejanja moči znotraj države, različne oblike možnosti odločanja in spremembe v teh proce-
sih« (ibid.: 10), in ki želi dijake in dijakinje spodbuditi »k tvornemu vključevanju v druž-
bo in sodelovanju pri za skupnost pomembnih odločitvah oziroma razvijanje dejavnega
demokratičnega državljanstva« (ibid.: 10), je popolnoma izpuščen jezik kot temeljno orod-
je uresničevanja omenjenih nalog. Cilji, ki naj bi jih dosegli dijaki in dijakinje, so namreč
predstavljeni takole:
Dijaki in dijakinje
– razumejo, da je odločanje v družbi povezano z močjo in oblastjo;
– razumejo načine oblikovanja in delovanja modernih držav, različne pristope pri
razlagi pomena in delovanja politične oblasti, moči in države ter povezanost demokra-
cije s pravno državo (delitev oblasti …);
– analizirajo in pojasnijo dileme moderne demokracije;
– razumejo in ovrednotijo pomen delovanja različnih subjektov pri odločanju v de-
mokratičnih družbah (politične stranke, interesne skupine, poklicna združenja, sku-
pine pritiska, sindikati, civilna gibanja in posamezniki);
– analizirajo procese odločanja v lokalnih skupnostih;
– razumejo procese odločanja v modernih organizacijah, ovrednotijo vpliv na življe-
nje ljudi,
– analizirajo odnos med birokracijo in demokracijo;
– razumejo pomen socialne države za družbeno kohezijo in pojasnijo način njenega
delovanja;
– razumejo spreminjanje pomena nacionalne države in načine odločanja v medna-
rodnih skupnostih (Evropska unija) (Popit et al., 2008: 10).
Če zgolj preletimo pojme, ki so uporabljeni v zgornjem navedku, lahko vidimo, da jih
je pravzaprav nemogoče obravnavati, ne da bi pri tem osvetlili jezik kot družbeni feno-
men. Jezik oziroma jezikovna raba namreč ni »'nevtralen prenos dejstev', 'odsev stvarno-
sti', temveč družbena dejavnost, ki sooblikuje interpretacije družbene stvarnosti« (Žagar
Ž. in Domajnko, 2006: 7). Da bi še jasneje pokazali na neustreznost obravnave družbenih
pojavov izven konteksta jezika, kot jih predvideva učni načrt za pouk sociologije v poglav-
ju Odločanje v skupnosti, navedimo še izpeljavo zgornje opredelitve jezika. Žagar Ž. in Do-
majnko (ibid.) namreč jezik kot družbeno dejavnost pojasnita skozi štiri temeljne postav-
ke, ki temeljijo na družbenem konstruktivizmu:
