Page 40 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2

– omogoča razumeti pomen različnih disciplinarnih usmeritev v filozofiji in vlo-
go posameznih filozofskih šol;
– prispeva k razvijanju jezikovnega izražanja;
– vodi k strpnemu dialogu na podlagi racionalnih argumentov;
– omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi osnova humanistike,
družboslovja, naravoslovja, religije in umetnosti;
– pomaga pri usmerjanju v življenju.
Operativni cilji/kompetence
Pri pouku filozofije dijaki/dijakinje:
– odkrivajo in raziskujejo filozofske probleme,
– filozofsko proučujejo pojme,
– povezujejo raziskovanje pojmov in problemov z osebnim izkustvom, ustreznimi
avtorji in besedili,
– oblikujejo in predstavljajo racionalne utemeljitve,
– uporabljajo jezik jasno, konsistentno in ustrezno obravnavanim problemom,
– vzpostavljajo dialog med osebno izkušnjo in različnimi filozofskimi tradicijami.
Tako skozi navedene cilje dijaki/dijakinje razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja in
etične refleksije, zaradi česar se lažje znajdejo v življenju in samostojno odločajo v demokra-
tični družbi. Ker so filozofski problemi odprti, ukvarjanje z njimi spodbuja odprtost duha
in poglablja sposobnost ustvarjalnega oblikovanja novih idej in rešitev problemov. (Dačić
et al., 2008: 6; poudarki J. Ž.)
V obliki primerjalne preglednice bi pravkar navedene cilje lahko ponazorili tudi takole:

Tabela 5: Retorično-argumentativni elementi v učnih načrtih za srednješolski pouk filozofije.

Cilji učnega načrta Retorični in argumentativni principi
– razvijanje jezikovnega izražanja
– retorična mreža (inventio, dispositio, elocutio)
– strpni dialog na podlagi racionalnih argumentov – argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)

– razumevanje kontroverze
– argumentiranje/prepričevanje
– obvladovanje retorične situacije (govorna situacija, go-
vorec, občinstvo, tema)

