Page 34 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 34
Predmet pri učencih spodbuja razvoj veščin:
– presoje družbenih in etičnih dilem in vprašanj,
– komuniciranja in argumentiranja v kontekstu demokratičnega javnega prostora,
– obveščenega, kritičnega, konstruktivnega in angažiranega družbenega delovanja,
vseživljenjskega učenja. (Karba et al., 2011: 5; poudarki J. Ž.)
Nekaj podobnega velja tudi za izbirni predmet filozofija za otroke, kjer med splošni-
mi cilji lahko prav tako najdemo izhodišča, ki implicirajo retorične in argumentativne ele-
mente :
– Filozofsko raziskovanje etičnih, socialnih, spoznavnih in ontoloških problemov,
– razvijanje avtonomnega, kritičnega, refleksivnega mišljenja,
– razvijanje domišljije in kreativnosti,
– razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih stališč, mnenj, poslušanje, upo-
števanje stališč drugih itd.),
– razvijanje miselnih spretnosti (oblikovanje mnenj, analiziranje, sintetiziranje, pri-
merjanje, klasificiranje, postavljanje vprašanj, iskanje hipotez, izpeljevanje, odkrivanje
predpostavk in posledic, reševanje problemov). (Hladnik in Šimenc, 2006: 6; poudar-
ki J. Ž.)
Ker gre v tem primeru za zelo specifične ubeseditve, prikažimo vzporednice s predme-
tom retorika tudi v obliki preglednice:
Tabela 2: Retorično-argumentativni elementi v učnih načrtih za osnovnošolski pouk retorike in
filozofije za otroke.
Retorika Filozofija za otroke
– retorične tehnike (inventio, dispositio) – razvijanje miselnih spretnosti (oblikovanje mnenj, ana-
liziranje, sintetiziranje, primerjanje, klasificiranje, posta-
vljanje vprašanj)
– retorične tehnike (elocutio) – razvijanje kulture dialoga (izražanje lastnih stališč,
mnenj)
– obvladovanje retorične situacije (govorna situacija, go- – razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih
vorec, občinstvo, tema) stališč, mnenj, poslušanje, upoštevanje stališč drugih)
– argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po- – razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih
stopka) stališč, mnenj, poslušanje, upoštevanje stališč drugih)
– prepričevanje/argumentiranje
Nekaj podobnega je mogoče zaslediti tudi v učnem načrtu za izbirni predmet logika:
– presoje družbenih in etičnih dilem in vprašanj,
– komuniciranja in argumentiranja v kontekstu demokratičnega javnega prostora,
– obveščenega, kritičnega, konstruktivnega in angažiranega družbenega delovanja,
vseživljenjskega učenja. (Karba et al., 2011: 5; poudarki J. Ž.)
Nekaj podobnega velja tudi za izbirni predmet filozofija za otroke, kjer med splošni-
mi cilji lahko prav tako najdemo izhodišča, ki implicirajo retorične in argumentativne ele-
mente :
– Filozofsko raziskovanje etičnih, socialnih, spoznavnih in ontoloških problemov,
– razvijanje avtonomnega, kritičnega, refleksivnega mišljenja,
– razvijanje domišljije in kreativnosti,
– razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih stališč, mnenj, poslušanje, upo-
števanje stališč drugih itd.),
– razvijanje miselnih spretnosti (oblikovanje mnenj, analiziranje, sintetiziranje, pri-
merjanje, klasificiranje, postavljanje vprašanj, iskanje hipotez, izpeljevanje, odkrivanje
predpostavk in posledic, reševanje problemov). (Hladnik in Šimenc, 2006: 6; poudar-
ki J. Ž.)
Ker gre v tem primeru za zelo specifične ubeseditve, prikažimo vzporednice s predme-
tom retorika tudi v obliki preglednice:
Tabela 2: Retorično-argumentativni elementi v učnih načrtih za osnovnošolski pouk retorike in
filozofije za otroke.
Retorika Filozofija za otroke
– retorične tehnike (inventio, dispositio) – razvijanje miselnih spretnosti (oblikovanje mnenj, ana-
liziranje, sintetiziranje, primerjanje, klasificiranje, posta-
vljanje vprašanj)
– retorične tehnike (elocutio) – razvijanje kulture dialoga (izražanje lastnih stališč,
mnenj)
– obvladovanje retorične situacije (govorna situacija, go- – razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih
vorec, občinstvo, tema) stališč, mnenj, poslušanje, upoštevanje stališč drugih)
– argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po- – razvijanje kulture dialoga (izražanje in zagovor lastnih
stopka) stališč, mnenj, poslušanje, upoštevanje stališč drugih)
– prepričevanje/argumentiranje
Nekaj podobnega je mogoče zaslediti tudi v učnem načrtu za izbirni predmet logika:
