Page 41 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 41
ji učnega načrta Retorični in argumentativni principi
– oblikovanje in predstavljanje racionalnih utemeljitev – argumentiranje/prepričevanje
– argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– jasna, konsistentna in ustrezno obravnavanim proble- – retorična mreža (inventio, dispositio, elocutio)
mom uporaba jezika
– sposobnost kritičnega mišljenja – argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– samostojno odločanje v demokratični družbi – razumevanje kontroverze
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– argumentiranje/prepričevanje
Še v nekoliko slabšem položaju sta retorika in argumentacija kot vsebini na ravni sre-
dnješolskega pouka sociologije. Ubeseditve, ki jih najdemo v učnem načrtu (prim. Popit
et al., 2008) in ki jih je mogoče povezati z retoriko in argumentacijo kot družbenima di-
skurzivnima fenomenoma, namreč odražajo, da gre za navajanje posplošenih in teoretsko
precej ohlapnih formulacij, ki izvorno retorično-argumentativne pojme in koncepte, kot
so utemeljevanje, kritično vrednotenje, argumentiranje, argumentirano izražanje stališč itd.,
predstavljajo v nesistematični obliki in kot samoumevne elemente razumevanja družbe-
nih vprašanj, procesov in pojavov.
V splošni ciljih in kompetencah, ki naj jih dijaki in dijakinje usvojijo pri pouku socio-
logije, tako preberemo:
Dijakinje/dijaki razvijajo:
– občutljivost za zaznavanje družbenih vprašanj, procesov in pojavov;
– razumevanje družbenih in individualnih vprašanj v kontekstu širše družbene in
kulturne perspektive;
– sposobnost razumevanja temeljnih socioloških koncepcij in teoretičnih pristopov
ter njihove uporabe pri razumevanju in pojasnjevanju družbenih pojavov;
– sposobnosti refleksije lastnega socialnega položaja in oblikovanja stališč, prepričanj,
predsodkov in delovanj kot temelja za vključevanje v družbeno življenje ter za strpno
in odgovorno ravnanje;
– sposobnost razumevanja večplastnosti in kompleksnosti družbenega in osebne-
ga življenja posameznika/posameznice in zmožnost večplastnega in kompleksnega
obravnavanja konkretnih družbenih procesov in pojavov ter osebnih težav;
– oblikovanje in predstavljanje racionalnih utemeljitev – argumentiranje/prepričevanje
– argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– jasna, konsistentna in ustrezno obravnavanim proble- – retorična mreža (inventio, dispositio, elocutio)
mom uporaba jezika
– sposobnost kritičnega mišljenja – argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po-
stopka)
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– samostojno odločanje v demokratični družbi – razumevanje kontroverze
– evalvacija argumentacije (dobri in slabi argumenti)
– argumentiranje/prepričevanje
Še v nekoliko slabšem položaju sta retorika in argumentacija kot vsebini na ravni sre-
dnješolskega pouka sociologije. Ubeseditve, ki jih najdemo v učnem načrtu (prim. Popit
et al., 2008) in ki jih je mogoče povezati z retoriko in argumentacijo kot družbenima di-
skurzivnima fenomenoma, namreč odražajo, da gre za navajanje posplošenih in teoretsko
precej ohlapnih formulacij, ki izvorno retorično-argumentativne pojme in koncepte, kot
so utemeljevanje, kritično vrednotenje, argumentiranje, argumentirano izražanje stališč itd.,
predstavljajo v nesistematični obliki in kot samoumevne elemente razumevanja družbe-
nih vprašanj, procesov in pojavov.
V splošni ciljih in kompetencah, ki naj jih dijaki in dijakinje usvojijo pri pouku socio-
logije, tako preberemo:
Dijakinje/dijaki razvijajo:
– občutljivost za zaznavanje družbenih vprašanj, procesov in pojavov;
– razumevanje družbenih in individualnih vprašanj v kontekstu širše družbene in
kulturne perspektive;
– sposobnost razumevanja temeljnih socioloških koncepcij in teoretičnih pristopov
ter njihove uporabe pri razumevanju in pojasnjevanju družbenih pojavov;
– sposobnosti refleksije lastnega socialnega položaja in oblikovanja stališč, prepričanj,
predsodkov in delovanj kot temelja za vključevanje v družbeno življenje ter za strpno
in odgovorno ravnanje;
– sposobnost razumevanja večplastnosti in kompleksnosti družbenega in osebne-
ga življenja posameznika/posameznice in zmožnost večplastnega in kompleksnega
obravnavanja konkretnih družbenih procesov in pojavov ter osebnih težav;
