Page 38 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 38
Retorika in argumentacija v srednji šoli
V prejšnjem poglavju smo lahko videli, da sta retorika in argumentacija v razmeroma
velikem številu (čeprav bolj ali manj implicitno, nesistematično in konceptualno neeno-
tno) prisotni na ravni osnovnošolskega pouka. Prav zaradi razmeroma številnih izhodišč
za poučevanje retorike in argumentacije, ki jih je na osnovnošolski ravni formalno mogo-
če realizirati, je še toliko bolj problematična ugotovitev, da sta retorika in argumentacija
povsem zapostavljeni na srednješolski ravni izobraževanja. V najboljšem primeru se tukaj
namreč skozi kurikulum obravnavajo posamezni in naključno izbrani retorični in argu-
mentativni elementi, ki so pogosto vpeljani celo brez ustreznih teoretskih podlag. Tak pri-
mer odražajo slovenščina, filozofija in sociologija, kjer sta retorika in argumentacija zaradi
tradicionalnih povezav sicer prisotni, a ju je iz učnih ciljev mogoče zgolj razbrati.
V okviru splošnih ciljev in kompetenc pri pouku slovenščine lahko opazimo, da sta re-
torika in argumentacija zastopani kot del zmožnosti pogovarjanja, poslušanja (gledanja),
branja, pisanja in govorjenja raznih besedil in kot del jezikovne, slogovne in metajezikovne
zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku:
2. Dijaki/dijakinje razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja), branja, pi-
sanja in govorjenja raznih besedil.
• Pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in
ga utemeljijo.
• Besedila poslušajo in berejo razmišljujoče in kritično, razčlenjujejo in vrednotijo jih z
različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost. Umeščanje prebranih/
poslušanih besedil v časovni in kulturni kontekst spodbuja razvijanje in poglabljanje
kulturne in medkulturne zmožnosti.
• Tvorijo učinkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedi-
la. Razumevanje in vrednotenje procesov sprejemanja in tvorjenja besedil spodbuja
učenje učenja.
• Razvijanje sporazumevalne zmožnosti se povezuje z uporabo IKT; tako se razvija
posameznikova digitalna zmožnost.
3. Dijaki/dijakinje razvijajo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost v sloven-
skem knjižnem jeziku.
• Svoja in tuja besedila sistematično opazujejo in razčlenjujejo z različnih vidikov ter
utrjujejo in nadgrajujejo svojo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost ter
zmožnost nebesednega sporazumevanja.
• Spoznavajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njiho-
vega pomena, zato jih zavestno vključujejo v svoja besedila.
V prejšnjem poglavju smo lahko videli, da sta retorika in argumentacija v razmeroma
velikem številu (čeprav bolj ali manj implicitno, nesistematično in konceptualno neeno-
tno) prisotni na ravni osnovnošolskega pouka. Prav zaradi razmeroma številnih izhodišč
za poučevanje retorike in argumentacije, ki jih je na osnovnošolski ravni formalno mogo-
če realizirati, je še toliko bolj problematična ugotovitev, da sta retorika in argumentacija
povsem zapostavljeni na srednješolski ravni izobraževanja. V najboljšem primeru se tukaj
namreč skozi kurikulum obravnavajo posamezni in naključno izbrani retorični in argu-
mentativni elementi, ki so pogosto vpeljani celo brez ustreznih teoretskih podlag. Tak pri-
mer odražajo slovenščina, filozofija in sociologija, kjer sta retorika in argumentacija zaradi
tradicionalnih povezav sicer prisotni, a ju je iz učnih ciljev mogoče zgolj razbrati.
V okviru splošnih ciljev in kompetenc pri pouku slovenščine lahko opazimo, da sta re-
torika in argumentacija zastopani kot del zmožnosti pogovarjanja, poslušanja (gledanja),
branja, pisanja in govorjenja raznih besedil in kot del jezikovne, slogovne in metajezikovne
zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku:
2. Dijaki/dijakinje razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja), branja, pi-
sanja in govorjenja raznih besedil.
• Pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in
ga utemeljijo.
• Besedila poslušajo in berejo razmišljujoče in kritično, razčlenjujejo in vrednotijo jih z
različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost. Umeščanje prebranih/
poslušanih besedil v časovni in kulturni kontekst spodbuja razvijanje in poglabljanje
kulturne in medkulturne zmožnosti.
• Tvorijo učinkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedi-
la. Razumevanje in vrednotenje procesov sprejemanja in tvorjenja besedil spodbuja
učenje učenja.
• Razvijanje sporazumevalne zmožnosti se povezuje z uporabo IKT; tako se razvija
posameznikova digitalna zmožnost.
3. Dijaki/dijakinje razvijajo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost v sloven-
skem knjižnem jeziku.
• Svoja in tuja besedila sistematično opazujejo in razčlenjujejo z različnih vidikov ter
utrjujejo in nadgrajujejo svojo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost ter
zmožnost nebesednega sporazumevanja.
• Spoznavajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njiho-
vega pomena, zato jih zavestno vključujejo v svoja besedila.
