Page 33 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 33
/U/čenci razvijajo tudi pripravljenost za govorjenje in pisanje; tako izražajo svoje misli, stališča,
hotenje, čustva ali izkušnje, se pogajajo ter miroljubno rešujejo probleme v različnih življenjskih položajih.
Zavedajo se, da je govorjenje/pisanje medosebna dejavnost, pri kateri je treba spoštovati sogovorca, upo-
števati načelo vljudnosti in govorni položaj. (ibid.: 9–10; poudarki J. Ž.).
Zelo nedvoumno pa so znotraj operativnih ciljev omenjenega učnega načrta nakazani
elementi argumentacije in razumevanja kontroverze: »Razmišljujoče in kritično sprejema-
jo besedila ter tako razvijajo zmožnost logičnega mišljenja, sklepanja, vrednotenja in uteme-
ljevanja, pa tudi spoštovanja drugačnega mnenja« (ibid.: 60).
V obliki primerjalne preglednice so retorično-argumentativni elementi videti takole:
Tabela 1: Retorično-argumentativni elementi v učnih načrtih za osnovnošolski pouk retorike in
slovenščine.
Retorika Slovenščina
– spoznavanje sestavnih delov retorične tehnike (inventio, – dobro uporabno in uzaveščeno obvladovanje materin-
dispositio, elocutio) ščine
– oblikovanje prepričljivih govorov/ nastopov (actio) – praktično in ustvarjalno obvladovanje poslušanja, bra-
– etika dialoga (pragmatične dimenzije jezika) nja, govorjenja in pisanja
– postopki prepričevanja (ethos, pathos, logos) – izražanje lastnih misli, stališč, hotenj, čustev izkušenj
– prepričevanje/argumentiranje – pogajanje
– obvladovanje retorične situacije (govorna situacija, go- – miroljubno reševanje problemov v različnih življenjskih
vorec, občinstvo, tema) položajih
– govorjenje kot medosebna dejavnost
– argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po- – zmožnost logičnega mišljenja, sklepanja, vrednotenja in
stopka) utemeljevanja
– razlika med dobrimi in slabimi argumenti – spoštovanje drugačnega mnenja
– prepričevanje/argumentiranje
Učni načrt za pouk DVE oziroma DDE4 bomo natančneje pregledali v naslednjem po-
glavju, kjer si bomo ogledali, kako sta retorika in argumentacija kot družbeni praksi vpe-
ti v vzgojo za aktivno državljanstvo. Na tem mestu si oglejmo le ubeseditev iz prenovljene-
ga učnega načrta, ki bo pričel veljati v šolskem letu 2011/2112 in prinaša nekaj izhodišč,
ki se neposredno povezujejo zlasti z argumentacijo, implicitno pa tudi z retoričnimi ele-
menti (kot so retorične tehnike, postopki prepričevanja, retorična situacija, etika dialoga), ki
bi jih lahko prepoznali zlasti v rabi pojma 'komuniciranje' in njegovi povezavi z 'demokra-
tičnim javnim prostorom':
4 Predmet se danes namesto državljanska vzgoja in etika imenuje državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Pri našem pi-
sanju bomo uporabljali oba akronima, DVE in DDE.
hotenje, čustva ali izkušnje, se pogajajo ter miroljubno rešujejo probleme v različnih življenjskih položajih.
Zavedajo se, da je govorjenje/pisanje medosebna dejavnost, pri kateri je treba spoštovati sogovorca, upo-
števati načelo vljudnosti in govorni položaj. (ibid.: 9–10; poudarki J. Ž.).
Zelo nedvoumno pa so znotraj operativnih ciljev omenjenega učnega načrta nakazani
elementi argumentacije in razumevanja kontroverze: »Razmišljujoče in kritično sprejema-
jo besedila ter tako razvijajo zmožnost logičnega mišljenja, sklepanja, vrednotenja in uteme-
ljevanja, pa tudi spoštovanja drugačnega mnenja« (ibid.: 60).
V obliki primerjalne preglednice so retorično-argumentativni elementi videti takole:
Tabela 1: Retorično-argumentativni elementi v učnih načrtih za osnovnošolski pouk retorike in
slovenščine.
Retorika Slovenščina
– spoznavanje sestavnih delov retorične tehnike (inventio, – dobro uporabno in uzaveščeno obvladovanje materin-
dispositio, elocutio) ščine
– oblikovanje prepričljivih govorov/ nastopov (actio) – praktično in ustvarjalno obvladovanje poslušanja, bra-
– etika dialoga (pragmatične dimenzije jezika) nja, govorjenja in pisanja
– postopki prepričevanja (ethos, pathos, logos) – izražanje lastnih misli, stališč, hotenj, čustev izkušenj
– prepričevanje/argumentiranje – pogajanje
– obvladovanje retorične situacije (govorna situacija, go- – miroljubno reševanje problemov v različnih življenjskih
vorec, občinstvo, tema) položajih
– govorjenje kot medosebna dejavnost
– argumentacija (osnovni elementi argumentativnega po- – zmožnost logičnega mišljenja, sklepanja, vrednotenja in
stopka) utemeljevanja
– razlika med dobrimi in slabimi argumenti – spoštovanje drugačnega mnenja
– prepričevanje/argumentiranje
Učni načrt za pouk DVE oziroma DDE4 bomo natančneje pregledali v naslednjem po-
glavju, kjer si bomo ogledali, kako sta retorika in argumentacija kot družbeni praksi vpe-
ti v vzgojo za aktivno državljanstvo. Na tem mestu si oglejmo le ubeseditev iz prenovljene-
ga učnega načrta, ki bo pričel veljati v šolskem letu 2011/2112 in prinaša nekaj izhodišč,
ki se neposredno povezujejo zlasti z argumentacijo, implicitno pa tudi z retoričnimi ele-
menti (kot so retorične tehnike, postopki prepričevanja, retorična situacija, etika dialoga), ki
bi jih lahko prepoznali zlasti v rabi pojma 'komuniciranje' in njegovi povezavi z 'demokra-
tičnim javnim prostorom':
4 Predmet se danes namesto državljanska vzgoja in etika imenuje državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Pri našem pi-
sanju bomo uporabljali oba akronima, DVE in DDE.
