Page 29 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 29
ga) govora in vsestranskim obvladovanjem govorne situacije, po drugi strani pa z razliko med prepričeva-
njem in argumentiranjem, razlikovanjem med dobrimi in slabimi argumenti, elementi dobre argumentaci-
je in (če čas in zanimanje to dopuščata) nepravilnimi oz. nedovoljenimi postopki.
Poučevanje retorike v devetem razredu devetletke tako ni samo sebi namen, temveč naj učence
in učenke nauči predvsem samostojnega, koherentnega ter kritičnega oblikovanja in izražanja stališč pri
drugih predmetih, v teku nadaljnjega izobraževanja, kakor tudi na vseh (drugih) področjih druž-
benega in zasebnega življenja. (Žagar Ž. et al., 1999: 5, poudarila J. Ž.)
Če nekoliko pregledamo še operativne cilje v pravkar omenjenem učnem načrtu, lah-
ko v njih prepoznamo nabor zelo konkretnih konceptov, ki sodijo v teoretska polja reto-
rike, argumentacije (in deloma jezikovne pragmatike) ter so vpeti v doseganje funkcional-
nih in izobraževalnih ciljev predmeta:
Funkcionalni cilji
1. Učenci in učenke spoznavajo, kaj je retorika.
2. Učenci in učenke spoznavajo, zakaj se je koristno učiti retorike.
3. Učenci in učenke spoznavajo etiko dialoga.
4. Učenci in učenke spoznavajo, kaj je argumentacija.
5. Učenci in učenke spoznavajo razliko med dobrimi in slabimi argumenti (fakulta-
tivno).
6. Učenci in učenke s spoznavanjem sestavnih delov retorične tehnike razumejo, kako
lahko oblikujejo prepričljive govore.
7. Učenci in učenke spoznavajo, kako pomembni za uspešno prepričevanje so značaji
(govorca) in strasti (poslušalcev).
8. Učenci in učenke spoznavajo nastanek in zgodovino retorike (fakultativno).
Izobraževalni cilji
1. Učenci in učenke se (na)učijo javnega nastopanja in izražanja svojih stališč.
2. Učenci in učenke se (na)učijo učinkovitega prepričevanja in argumentiranja.
(ibid.: 5–6; poudarila J. Ž.)
Ubeseditev zgornjih ciljev kaže tudi na to, da učenci izbrane koncepte spoznavajo sis-
tematično – skozi njihovo umestitev v širši družbeni okvir (tj. zakaj se je koristno učiti re-
torike, etika dialoga), podrobnejšo opredelitev (tj. kaj je retorika, kaj je argumentacija, se-
stavni deli retorične tehnike oziroma mreže), razlikovanje med posameznimi pojmi in kon-
cepti (tj. retorika-argumentacija, dobri-slabi argumenti) ter njihovo neposredno uporabo
(tj. kako lahko oblikujejo prepričljive govore).
Čeprav gre v primeru predmeta retorika za posebnost v svetovnem merilu, sta retori-
ka in argumentacija v kontekstu osnovnošolske vzgoje in izobraževanja še vedno pogojeni
njem in argumentiranjem, razlikovanjem med dobrimi in slabimi argumenti, elementi dobre argumentaci-
je in (če čas in zanimanje to dopuščata) nepravilnimi oz. nedovoljenimi postopki.
Poučevanje retorike v devetem razredu devetletke tako ni samo sebi namen, temveč naj učence
in učenke nauči predvsem samostojnega, koherentnega ter kritičnega oblikovanja in izražanja stališč pri
drugih predmetih, v teku nadaljnjega izobraževanja, kakor tudi na vseh (drugih) področjih druž-
benega in zasebnega življenja. (Žagar Ž. et al., 1999: 5, poudarila J. Ž.)
Če nekoliko pregledamo še operativne cilje v pravkar omenjenem učnem načrtu, lah-
ko v njih prepoznamo nabor zelo konkretnih konceptov, ki sodijo v teoretska polja reto-
rike, argumentacije (in deloma jezikovne pragmatike) ter so vpeti v doseganje funkcional-
nih in izobraževalnih ciljev predmeta:
Funkcionalni cilji
1. Učenci in učenke spoznavajo, kaj je retorika.
2. Učenci in učenke spoznavajo, zakaj se je koristno učiti retorike.
3. Učenci in učenke spoznavajo etiko dialoga.
4. Učenci in učenke spoznavajo, kaj je argumentacija.
5. Učenci in učenke spoznavajo razliko med dobrimi in slabimi argumenti (fakulta-
tivno).
6. Učenci in učenke s spoznavanjem sestavnih delov retorične tehnike razumejo, kako
lahko oblikujejo prepričljive govore.
7. Učenci in učenke spoznavajo, kako pomembni za uspešno prepričevanje so značaji
(govorca) in strasti (poslušalcev).
8. Učenci in učenke spoznavajo nastanek in zgodovino retorike (fakultativno).
Izobraževalni cilji
1. Učenci in učenke se (na)učijo javnega nastopanja in izražanja svojih stališč.
2. Učenci in učenke se (na)učijo učinkovitega prepričevanja in argumentiranja.
(ibid.: 5–6; poudarila J. Ž.)
Ubeseditev zgornjih ciljev kaže tudi na to, da učenci izbrane koncepte spoznavajo sis-
tematično – skozi njihovo umestitev v širši družbeni okvir (tj. zakaj se je koristno učiti re-
torike, etika dialoga), podrobnejšo opredelitev (tj. kaj je retorika, kaj je argumentacija, se-
stavni deli retorične tehnike oziroma mreže), razlikovanje med posameznimi pojmi in kon-
cepti (tj. retorika-argumentacija, dobri-slabi argumenti) ter njihovo neposredno uporabo
(tj. kako lahko oblikujejo prepričljive govore).
Čeprav gre v primeru predmeta retorika za posebnost v svetovnem merilu, sta retori-
ka in argumentacija v kontekstu osnovnošolske vzgoje in izobraževanja še vedno pogojeni
