Page 28 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 28
kviru nekaterih izbirnih predmetov. V nadaljevanju bomo videli, da se razmere neko-
liko izboljšujejo na ravni univerzitetnega izobraževanja, kamor retorika in argumentaci-
ja počasi vstopata v okviru novih bolonjskih programov, čeprav lahko iz prikaza razbere-
mo tudi, da gre še vedno bolj ali manj za izbirne predmete ter za teoretsko in konceptual-
no celo nasprotujoče si vsebine.
Retorika in argumentacija v osnovni šoli
V strukturirani in enotni obliki se v Sloveniji retoriko in argumentacijo poučuje le v
osnovni šoli, kjer je retorika (skupaj z osnovami argumentacije) kot obvezni izbirni predmet
v 9. razredu sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa od leta 2001. Za predmet, ki
mu je namenjeno 32 ur, sta na voljo učni načrt in uradno potrjen učbenik, prav tako vsa-
ko leto potekajo usposabljanja za učitelje, ki ta predmet že poučujejo ali bi ga želeli pou-
čevati.1
Pouk retorike je že na osnovnošolski ravni zasnovan celovito, kar z drugimi beseda-
mi pomeni, da se učenci spoznajo z retorično-argumentativnim modelom v celoti in na
način, da ga lahko neposredno uporabijo v praksi bodisi v obliki konstrukcije ali kritične
analize. V učnem načrtu tako že uvodoma lahko preberemo:
Namen retorike kot obveznega izbirnega predmeta je učence in učenke seznaniti ne le s pojmi
prepričevanja in argumentiranja, temveč, po eni strani, tudi s tehnikami prepričevanja, elementi prepri-
čevalnega postopka, dejavniki uspešnega prepričevanja, oblikami prepričevanja, strukturacijo (prepričevalne-
1 Učitelji znanja o retoriki in argumentaciji v obliki, kot sta predvideni v okviru izbirnega predmeta retorika, niso mo-
gli in še vedno marsikje ne morejo pridobiti v okviru dodiplomskega izobraževanja. Da bi lahko predmet uspešno po-
učevali, je treba omogočiti usvojitev in poglobitev znanja o ključnih teoretskih konceptih polj retorike in argumen-
tacije, ki so predvideni v okviru predmeta. V ta namen je prof. dr. Igor Ž. Žagar s sodelavci zasnoval izobraževalne
seminarje Retorika za učitelje retorike, ki potekajo v okviru tako imenovanega stalnega strokovnega spopolnjevanja uči-
teljev (organizator MŠŠ, izvajalec Pedagoški inštitut v Ljubljani). Na seminarjih, ki so zasnovani v dveh stopnjah (24
urni seminar Retorika 1 in 20 urni seminar Retorika 2) in vsebujejo predavanja ter praktične delavnice, sodelujejo pre-
davatelji, ki se z retoriko in argumentacijo ukvarjajo tako v teoretskem kot praktičnem smislu in veljajo za uveljavljene
strokovnjake in strokovnjakinje na svojem področju (prof. dr. Igor Ž. Žagar, doc. dr. Janja Žmavc, prof. Tončka Godi-
na in prof. Mojca Cestnik). Udeleženci omenjenih seminarjev pridobijo zlasti nova retorično-argumentativna in me-
todično-didaktična znanja, ki jim pomagajo pri vpeljevanju predpisanih teoretskih vsebin v vzgojno-izobraževalno
prakso, pomembna pa je njihova neposredna izkušnja z obema veščinama, ki jo pridobijo z lastnimi govorniškimi na-
stopi, saj jim pomaga pri lažjem razumevanju podobnih situacij v razredu. Poseben poudarek predavatelji namenjajo
zlasti predstavitvi primerov dobre prakse in izmenjavi izkušenj med udeleženci, ki na ta način pomembno soobliku-
jejo tako seminar, kot tudi njegove vsebine. Zlasti pomembne so njihove povratne informacije v zvezi z uspešnostjo
poučevanja retorično-argumentativnih konceptov na osnovnošolski ravni, ki tako pripomorejo k izpopolnjevanju in
posodobitvam učnega načrta.
liko izboljšujejo na ravni univerzitetnega izobraževanja, kamor retorika in argumentaci-
ja počasi vstopata v okviru novih bolonjskih programov, čeprav lahko iz prikaza razbere-
mo tudi, da gre še vedno bolj ali manj za izbirne predmete ter za teoretsko in konceptual-
no celo nasprotujoče si vsebine.
Retorika in argumentacija v osnovni šoli
V strukturirani in enotni obliki se v Sloveniji retoriko in argumentacijo poučuje le v
osnovni šoli, kjer je retorika (skupaj z osnovami argumentacije) kot obvezni izbirni predmet
v 9. razredu sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa od leta 2001. Za predmet, ki
mu je namenjeno 32 ur, sta na voljo učni načrt in uradno potrjen učbenik, prav tako vsa-
ko leto potekajo usposabljanja za učitelje, ki ta predmet že poučujejo ali bi ga želeli pou-
čevati.1
Pouk retorike je že na osnovnošolski ravni zasnovan celovito, kar z drugimi beseda-
mi pomeni, da se učenci spoznajo z retorično-argumentativnim modelom v celoti in na
način, da ga lahko neposredno uporabijo v praksi bodisi v obliki konstrukcije ali kritične
analize. V učnem načrtu tako že uvodoma lahko preberemo:
Namen retorike kot obveznega izbirnega predmeta je učence in učenke seznaniti ne le s pojmi
prepričevanja in argumentiranja, temveč, po eni strani, tudi s tehnikami prepričevanja, elementi prepri-
čevalnega postopka, dejavniki uspešnega prepričevanja, oblikami prepričevanja, strukturacijo (prepričevalne-
1 Učitelji znanja o retoriki in argumentaciji v obliki, kot sta predvideni v okviru izbirnega predmeta retorika, niso mo-
gli in še vedno marsikje ne morejo pridobiti v okviru dodiplomskega izobraževanja. Da bi lahko predmet uspešno po-
učevali, je treba omogočiti usvojitev in poglobitev znanja o ključnih teoretskih konceptih polj retorike in argumen-
tacije, ki so predvideni v okviru predmeta. V ta namen je prof. dr. Igor Ž. Žagar s sodelavci zasnoval izobraževalne
seminarje Retorika za učitelje retorike, ki potekajo v okviru tako imenovanega stalnega strokovnega spopolnjevanja uči-
teljev (organizator MŠŠ, izvajalec Pedagoški inštitut v Ljubljani). Na seminarjih, ki so zasnovani v dveh stopnjah (24
urni seminar Retorika 1 in 20 urni seminar Retorika 2) in vsebujejo predavanja ter praktične delavnice, sodelujejo pre-
davatelji, ki se z retoriko in argumentacijo ukvarjajo tako v teoretskem kot praktičnem smislu in veljajo za uveljavljene
strokovnjake in strokovnjakinje na svojem področju (prof. dr. Igor Ž. Žagar, doc. dr. Janja Žmavc, prof. Tončka Godi-
na in prof. Mojca Cestnik). Udeleženci omenjenih seminarjev pridobijo zlasti nova retorično-argumentativna in me-
todično-didaktična znanja, ki jim pomagajo pri vpeljevanju predpisanih teoretskih vsebin v vzgojno-izobraževalno
prakso, pomembna pa je njihova neposredna izkušnja z obema veščinama, ki jo pridobijo z lastnimi govorniškimi na-
stopi, saj jim pomaga pri lažjem razumevanju podobnih situacij v razredu. Poseben poudarek predavatelji namenjajo
zlasti predstavitvi primerov dobre prakse in izmenjavi izkušenj med udeleženci, ki na ta način pomembno soobliku-
jejo tako seminar, kot tudi njegove vsebine. Zlasti pomembne so njihove povratne informacije v zvezi z uspešnostjo
poučevanja retorično-argumentativnih konceptov na osnovnošolski ravni, ki tako pripomorejo k izpopolnjevanju in
posodobitvam učnega načrta.
