Page 26 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 26
lišča retorične teorije je povsem neustrezno pojmovanje nekaterih, ki zlasti ethosu in
pathosu v primerjavi z logosom odrekajo legitimnost v prepričevalnem diskurzu. Pred-
vsem se pogosto zgodi, da sta ti dve sredstvi (če ju že strogo ločujemo) tudi sestavni del ar-
gumentacije v najožjem pomenu, torej del argumentativnega postopka in v okviru katere-
ga igrata povsem regularno vlogo.18 Kar je ključno pri razumevanju razmerja med logosom
(argumentacijo) in drugimi prepričevalnimi postopki, je njegov izhodiščni položaj v kon-
tekstu »razumske« oziroma »objektivne« presoje: čustva so njeno nepogrešljivo dopol-
nilo, a je ne morejo nadomestiti.

V tem kratkem orisu, kjer smo osvetlili le nekaj temeljnih retoričnih in argumentativ-
nih principov, smo želeli pokazati, kako je za obvladovanje in poučevanje prepričljivega in
utemeljenega komuniciranja pomembno tudi, da posamezne principe, koncepte in pojme
poznamo ter se zavedamo teoretskih polj, v okviru katerih so nastali. Kajti le ustrezno ra-
zumljeni in poučevani retorični-argumentativnih elementi, omogočajo tudi ustrezno ra-
zumevanje neizkrivljenega razmerja med retoriko in argumentacijo.

18 To je zlasti mogoče videti v argumentativnih modelih Stephena Toulmina, kjer je so etotični in patotični elementi po-
memben del zlasti utemeljitve (angl. warrant) in opore (angl. backing).


   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31