Page 102 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 102
ska antika predstavlja temelje zahodne civilizacije in da kot taka v veliki meri še vedno
določa tudi sodobne kulturne vzorce, pri čemer to še posebej velja za retoriko.
$ Razširi svoje obzorje:
Doma preberi kratko zgodovino retorike iz priloge in obnovi, kaj že veš o Gorgiu, Pla-
tonu, Aristotelu, Ciceronu in Kvintilijanu. Razmisli tudi o razlogih za različno vlogo re-
torike v izobraževanju nekoč in danes.
Retorična mreža
V ožjem smislu nas retorika kot veščina uči poiskati, razporediti, ubesediti, pomniti in
predstaviti argumente oziroma tisto, kar želimo povedati, ali še natančneje, o čemer želimo
prepričati.
Zato jo lahko razumemo tudi kot mrežo prepričevalnih strategij, ki govorcu/piscu
omogočajo premišljen izbor in uporabo takšnih tehnik in postopkov, ki govor/besedilo
naredijo sprejemljiv in verjeten za dano občinstvo. To sta namreč ključna pogoja, ki govor-
cu/piscu omogočata, da to občinstvo tudi prepriča. Obenem nam obvladovanje retorike
in njenih principov omogoča raziskovanje tudi v smeri prepričljivosti besedil/govorov, ki
so jih že napisali ali z njimi nastopili drugi. Vloga retorične mreže je torej vedno dvojna:
na eni strani lahko z njeno pomočjo skonstruiramo prepričljivo in koherentno besedilo, ki
nagovarjata točno določeno občinstvo (sinteza), na drugi strani pa nam ista orodja odpi-
rajo kritičen vpogled v ustvarjalnost drugih (analiza).
! Nalogi:
1. S sošolci in sošolkami razpravljaj o teh vprašanjih: Kaj je sprejemljivo? Kaj je verje-
tno? Kaj je prepričljivo? (v pomoč naj ti bo znanje, ki si ga že osvojil/-a pri sociologi-
ji in filozofiji; pomagaš si lahko tudi z učbenikom Retorika: uvod v govorniško vešči-
no, str. 21-24.)
2. Nato razmisli še o tem pomembnem izhodišču retorike: Govoriti resnico ni nujni
pogoj, da nekoga o nečem prepričamo. Ali lahko utemeljiš to trditev s pomočjo konkre-
tnega primera?
V antiki sta mrežo prepričevalnih tehnik in postopkov med drugim sestavljali tudi ti
dve shemi: govorniške zvrsti (genera causarum, izg. génera kavzárum) in govornikove nalo-
ge oziroma dolžnosti (officia oratoris, izg. ofícia oratóris):
Govorniške zvrsti (genera causarum, izg. génera kavzárum)
• Sodno govorništvo (genus iudicale, izg. génus judikále)
• Svetovalno, politično govorništvo (genus deliberativum, izg. génus deliberatívum)
• Hvalno govorništvo (genus demonstrativum; izg. génus demonstratívum)
določa tudi sodobne kulturne vzorce, pri čemer to še posebej velja za retoriko.
$ Razširi svoje obzorje:
Doma preberi kratko zgodovino retorike iz priloge in obnovi, kaj že veš o Gorgiu, Pla-
tonu, Aristotelu, Ciceronu in Kvintilijanu. Razmisli tudi o razlogih za različno vlogo re-
torike v izobraževanju nekoč in danes.
Retorična mreža
V ožjem smislu nas retorika kot veščina uči poiskati, razporediti, ubesediti, pomniti in
predstaviti argumente oziroma tisto, kar želimo povedati, ali še natančneje, o čemer želimo
prepričati.
Zato jo lahko razumemo tudi kot mrežo prepričevalnih strategij, ki govorcu/piscu
omogočajo premišljen izbor in uporabo takšnih tehnik in postopkov, ki govor/besedilo
naredijo sprejemljiv in verjeten za dano občinstvo. To sta namreč ključna pogoja, ki govor-
cu/piscu omogočata, da to občinstvo tudi prepriča. Obenem nam obvladovanje retorike
in njenih principov omogoča raziskovanje tudi v smeri prepričljivosti besedil/govorov, ki
so jih že napisali ali z njimi nastopili drugi. Vloga retorične mreže je torej vedno dvojna:
na eni strani lahko z njeno pomočjo skonstruiramo prepričljivo in koherentno besedilo, ki
nagovarjata točno določeno občinstvo (sinteza), na drugi strani pa nam ista orodja odpi-
rajo kritičen vpogled v ustvarjalnost drugih (analiza).
! Nalogi:
1. S sošolci in sošolkami razpravljaj o teh vprašanjih: Kaj je sprejemljivo? Kaj je verje-
tno? Kaj je prepričljivo? (v pomoč naj ti bo znanje, ki si ga že osvojil/-a pri sociologi-
ji in filozofiji; pomagaš si lahko tudi z učbenikom Retorika: uvod v govorniško vešči-
no, str. 21-24.)
2. Nato razmisli še o tem pomembnem izhodišču retorike: Govoriti resnico ni nujni
pogoj, da nekoga o nečem prepričamo. Ali lahko utemeljiš to trditev s pomočjo konkre-
tnega primera?
V antiki sta mrežo prepričevalnih tehnik in postopkov med drugim sestavljali tudi ti
dve shemi: govorniške zvrsti (genera causarum, izg. génera kavzárum) in govornikove nalo-
ge oziroma dolžnosti (officia oratoris, izg. ofícia oratóris):
Govorniške zvrsti (genera causarum, izg. génera kavzárum)
• Sodno govorništvo (genus iudicale, izg. génus judikále)
• Svetovalno, politično govorništvo (genus deliberativum, izg. génus deliberatívum)
• Hvalno govorništvo (genus demonstrativum; izg. génus demonstratívum)
