Page 103 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 103
$ Razširi svoje obzorje:
1. V prilogi Kratka zgodovina retorike preberi, kako je Aristotel opredelil značilnosti
posameznih govorniških zvrsti.
2. Razmisli o govorništvu v Sloveniji in poišči po 2 različna sodobna primera, ki bi
ustrezala sodnemu, svetovalnemu in hvalnemu govorništvu.
Govornikove naloge (officia oratoris, izg. oficía oratóris)
1. Najti glavne točke/argumente v govoru (inventio, izg. invéncio): identificira-
ti sporne točke, določiti vsebinska izhodišča, možne argumente in prepričevalne po-
stopke.
2. Urediti snov (dispositio, izg. dispozício): izbrati in razvrstiti najdeno v smiselno in
prepričljivo celoto.
3. Ubesediti snov (elocutio, izg. elokúcio): za najdene, izbrane in smiselno razvrščene
argumente izbrati besede, ki ustrezajo okoliščinam, v katerih govorimo.
4. Zapomniti si govor (memoria, izg. memória): uporabiti učinkovite tehnike po-
mnjenja.
5. Nastopiti z govorom (actio, izg. ákcio): zavedati se svojega telesa med govornim
nastopom, poznati ustrezen način govora in obvladovati govorno situacijo (sebe in po-
slušalce).
V antiki te naloge sicer niso predstavljale ustaljenega in enotnega sistema, a njihova re-
konstrukcija nam kaže, da so vsebovale zaporedje obveznih dejanj, ki jih je moral govornik
izvršiti, če je želel doseči svoj cilj: uspešno prepričati poslušalce. V nadaljevanju si bomo
nekoliko podrobneje ogledali prve tri naloge.
$ Razširi svoje obzorje:
1. Razmisli o vprašanju zaporednosti officia: zakaj je skorajda nujno, da si govorniko-
ve naloge sledijo v tem zaporedju? Utemeljitev predstavi v obliki konkretnega prime-
ra, kjer prikaži, kaj bi se po tvojem mnenju lahko zgodilo, če bi govor načrtovali v dru-
gačnem zaporedju).
In kako mrežo uporabiti danes?
Z vidika retorike konstrukcijo ali analizo besedila običajno pričnemo z opredelitvijo
retorične situacije. To so tri ključne točke, ki nam pomagajo pri začetni umestitvi in orien-
taciji v shemi govornikovih nalog:
Konstrukcija besedila Analiza besedila
1. Zakaj moram govoriti? (O čem želim prepričati?) 1. Zakaj je besedilo nastalo in kaj želi avtor/avtorica z njim doseči?
1. V prilogi Kratka zgodovina retorike preberi, kako je Aristotel opredelil značilnosti
posameznih govorniških zvrsti.
2. Razmisli o govorništvu v Sloveniji in poišči po 2 različna sodobna primera, ki bi
ustrezala sodnemu, svetovalnemu in hvalnemu govorništvu.
Govornikove naloge (officia oratoris, izg. oficía oratóris)
1. Najti glavne točke/argumente v govoru (inventio, izg. invéncio): identificira-
ti sporne točke, določiti vsebinska izhodišča, možne argumente in prepričevalne po-
stopke.
2. Urediti snov (dispositio, izg. dispozício): izbrati in razvrstiti najdeno v smiselno in
prepričljivo celoto.
3. Ubesediti snov (elocutio, izg. elokúcio): za najdene, izbrane in smiselno razvrščene
argumente izbrati besede, ki ustrezajo okoliščinam, v katerih govorimo.
4. Zapomniti si govor (memoria, izg. memória): uporabiti učinkovite tehnike po-
mnjenja.
5. Nastopiti z govorom (actio, izg. ákcio): zavedati se svojega telesa med govornim
nastopom, poznati ustrezen način govora in obvladovati govorno situacijo (sebe in po-
slušalce).
V antiki te naloge sicer niso predstavljale ustaljenega in enotnega sistema, a njihova re-
konstrukcija nam kaže, da so vsebovale zaporedje obveznih dejanj, ki jih je moral govornik
izvršiti, če je želel doseči svoj cilj: uspešno prepričati poslušalce. V nadaljevanju si bomo
nekoliko podrobneje ogledali prve tri naloge.
$ Razširi svoje obzorje:
1. Razmisli o vprašanju zaporednosti officia: zakaj je skorajda nujno, da si govorniko-
ve naloge sledijo v tem zaporedju? Utemeljitev predstavi v obliki konkretnega prime-
ra, kjer prikaži, kaj bi se po tvojem mnenju lahko zgodilo, če bi govor načrtovali v dru-
gačnem zaporedju).
In kako mrežo uporabiti danes?
Z vidika retorike konstrukcijo ali analizo besedila običajno pričnemo z opredelitvijo
retorične situacije. To so tri ključne točke, ki nam pomagajo pri začetni umestitvi in orien-
taciji v shemi govornikovih nalog:
Konstrukcija besedila Analiza besedila
1. Zakaj moram govoriti? (O čem želim prepričati?) 1. Zakaj je besedilo nastalo in kaj želi avtor/avtorica z njim doseči?
