Page 106 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 106
ična shema Sodobna opredelitev Primer
Stasis mesta: »Ali je to pravo mesto za Primernost Primernost: »Vzel si moj avto!«
> Problem 4 Trditev 4 = ni spora: »Vzel sem tvoj avto in to ni bilo
razpravo o tem (točke 1, 2, 3)?«
Ali je to mesto primerno za razpravo o de- primerno, zato se ti opravičujem. Sem pa
janju? Ali naj se v zvezi z dejanjem izve- vesel, da sva se tukaj in zdaj pogovorila.«
dejo kakšni ukrepi/rešitve? spor: »To res ni mesto, na katerem bi raz-
Katere rešitve so glede na retorično situa- pravljal o tem! Če misliš, da sem vzel tvoj
cijo možne/zaželene? avto, me toži, pa bova na sodišču razpra-
vljala o tem!«
(v primeru spora o primernosti je tre-
ba predstaviti je treba argumente, ki
so vsebinsko povezani z njegovo re-
šitvijo)
Običajno je v analizi nekega besedila mogoče identificirati vsa 4 izhodišča (npr. brez
domneve in definicije ne moremo govoriti o kvaliteti problema), a vsa niso nujno sporna.
To pomeni, da jih govorec/pisec posebej ne utemeljuje, temveč jih uporablja bodisi kot del
celovitejšega orisa spora ali kot strateško sredstvo, s katerim želi preusmeriti pozornost.
! Naloge:
1. Koraki v konstrukciji: Upoštevajoč že skicirano retorično situacijo, si s sošolko/so-
šolcem sedaj za vajin potencialni govor O izboljšanju prehranjevalnih navad na vaši šoli
zamislita še, kaj bosta predstavila kot sporno stališče (ali domnevo, definicijo, kvalite-
to ali primernost ) in s konkretno ubeseditvijo izbrane sporne točke dopolnita miselni
vzorec oziroma zapis iz 1. naloge. V pomoč vama je lahko tudi učbenik Retorika: uvod
v govorniško veščino, str. 31-35.
2. Koraki v retorični analizi:
I. Ponovno skrbno preberi besedilo Placebo.
II. S pomočjo zgornje sheme določi sporne točke (kaj je tisto, kar je v besedilu pred-
stavljeno kot sporno (kot problem)? Je to vprašanje obstoja »problema«, morda nje-
gove definicije ali kvalitete, morda celo primernosti razprave o njem v pričujočem be-
sedilu?)
III. Ko sporne točke odkriješ, jih utemelji (kje v besedilu jih najdemo in kaj natanko
jih nakazuje) ter v obliki sheme prenesi v že obstoječi miselni vzorec oziroma zapis.
Dispositio: strateško razvrščanje argumentov
Ko smo našli sporno točko in izbrali argumente zanjo, je le-te treba ustrezno razvrsti-
ti. Ni namreč vseeno, kaj bomo povedali na začetku, kaj v osrednjem delu in kaj na koncu.
Predvsem pa moramo upoštevati tudi dinamiko poslušalcev/bralcev – njihova pozornost
Stasis mesta: »Ali je to pravo mesto za Primernost Primernost: »Vzel si moj avto!«
> Problem 4 Trditev 4 = ni spora: »Vzel sem tvoj avto in to ni bilo
razpravo o tem (točke 1, 2, 3)?«
Ali je to mesto primerno za razpravo o de- primerno, zato se ti opravičujem. Sem pa
janju? Ali naj se v zvezi z dejanjem izve- vesel, da sva se tukaj in zdaj pogovorila.«
dejo kakšni ukrepi/rešitve? spor: »To res ni mesto, na katerem bi raz-
Katere rešitve so glede na retorično situa- pravljal o tem! Če misliš, da sem vzel tvoj
cijo možne/zaželene? avto, me toži, pa bova na sodišču razpra-
vljala o tem!«
(v primeru spora o primernosti je tre-
ba predstaviti je treba argumente, ki
so vsebinsko povezani z njegovo re-
šitvijo)
Običajno je v analizi nekega besedila mogoče identificirati vsa 4 izhodišča (npr. brez
domneve in definicije ne moremo govoriti o kvaliteti problema), a vsa niso nujno sporna.
To pomeni, da jih govorec/pisec posebej ne utemeljuje, temveč jih uporablja bodisi kot del
celovitejšega orisa spora ali kot strateško sredstvo, s katerim želi preusmeriti pozornost.
! Naloge:
1. Koraki v konstrukciji: Upoštevajoč že skicirano retorično situacijo, si s sošolko/so-
šolcem sedaj za vajin potencialni govor O izboljšanju prehranjevalnih navad na vaši šoli
zamislita še, kaj bosta predstavila kot sporno stališče (ali domnevo, definicijo, kvalite-
to ali primernost ) in s konkretno ubeseditvijo izbrane sporne točke dopolnita miselni
vzorec oziroma zapis iz 1. naloge. V pomoč vama je lahko tudi učbenik Retorika: uvod
v govorniško veščino, str. 31-35.
2. Koraki v retorični analizi:
I. Ponovno skrbno preberi besedilo Placebo.
II. S pomočjo zgornje sheme določi sporne točke (kaj je tisto, kar je v besedilu pred-
stavljeno kot sporno (kot problem)? Je to vprašanje obstoja »problema«, morda nje-
gove definicije ali kvalitete, morda celo primernosti razprave o njem v pričujočem be-
sedilu?)
III. Ko sporne točke odkriješ, jih utemelji (kje v besedilu jih najdemo in kaj natanko
jih nakazuje) ter v obliki sheme prenesi v že obstoječi miselni vzorec oziroma zapis.
Dispositio: strateško razvrščanje argumentov
Ko smo našli sporno točko in izbrali argumente zanjo, je le-te treba ustrezno razvrsti-
ti. Ni namreč vseeno, kaj bomo povedali na začetku, kaj v osrednjem delu in kaj na koncu.
Predvsem pa moramo upoštevati tudi dinamiko poslušalcev/bralcev – njihova pozornost