Page 101 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 101
3. znal/-a bom uporabljati izbrane retorične elemente pri analizi (antičnega in sodob-
nega) besedila, kakor tudi pri sestavljanju lastnega prepričljivega besedila in/ali govo-
ra (A, B, C,);
4. obnovil/-a in nadgradil/-a bom svoje znanje o različnih družbenih problematikah
(A, B);
5. izboljšal/-a bom svoje zmožnosti pri presojanju smiselnosti, utemeljenosti in prepri-
čljivosti prebranega in/ali slišanega (A, B, C).
Nekaj navodil za delo:
$– naloga ni obvezna
!– nalogo je treba opraviti v pisni obliki
& – temeljna literatura, ki jo poleg fotokopiranega gradiva potrebuješ za delo:
§ Zidar Gale, T. et al. (2007). Retorika: uvod v govorniško veščino: učbenik za retori-
ko kot izbirni predmet v 9. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Ljublja-
na: i2.
§ (1998). Leksikon Antika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
§ Smolej, T. in Hriberšek, M. (2006.). Retorične figure. Ljubljana: DZS.
Sklop A: Retorika – starodavna veščina uspešnega javnega
prepričevanja, ki je v rabi še danes
Beseda retorika1 je grškega izvora in ima podoben pomen kot slovenska beseda govorništvo.
Osnovna definicija retorike je, da je to veščina uspešnega javnega prepričevanja, ki iz-
vira iz antične Grčije in se je v tej obliki ter prostoru t. i. zahodne civilizacije ohranila vse
do danes. Zaradi njene zveze z antično kulturo in neprekinjenega vpliva na družbeni in
kulturni razvoj Evrope ter tudi vseh tistih dežel, ki jih je oblikovala evropska kultura, to
retoriko pogosto imenujemo tudi klasična retorika. Da bi lahko razumeli bistvo in glav-
ni namen nastanka ter razvoja retorike, je zelo koristno, če poznamo temeljne značilnosti
antične civilizacije (najprej grške in nato rimske), njuno zgodovino, kulturne dosežke, sti-
ke z drugimi civilizacijami in ljudstvi. Šele takrat lahko razumemo značilno vlogo, ki jo je
retorika odigrala v antiki in v kasnejših obdobjih. Ne smemo namreč pozabiti, da grško-
1 Izraz izvira iz grškega pridevnika rhetorikós (izg. retorikós). Ta je etimološko povezan z besedo rhéma, ki pomeni 'bese-
da'. Pridevnik rhetorikós se je uporabljal kot del besedne zveze rhetoriké tékhne (izg. retoriké téhne), a že kmalu se je izgu-
bila odnosnica tékhne, ki pomeni 'spretnost', 'umetnost', 'veščina'. Ostala je torej rhetoriké, ki so jo stari Rimljani polati-
nili v (ars) rhetorica (izg. árs retórika) in z njo utrdili današnje poimenovanje.
nega) besedila, kakor tudi pri sestavljanju lastnega prepričljivega besedila in/ali govo-
ra (A, B, C,);
4. obnovil/-a in nadgradil/-a bom svoje znanje o različnih družbenih problematikah
(A, B);
5. izboljšal/-a bom svoje zmožnosti pri presojanju smiselnosti, utemeljenosti in prepri-
čljivosti prebranega in/ali slišanega (A, B, C).
Nekaj navodil za delo:
$– naloga ni obvezna
!– nalogo je treba opraviti v pisni obliki
& – temeljna literatura, ki jo poleg fotokopiranega gradiva potrebuješ za delo:
§ Zidar Gale, T. et al. (2007). Retorika: uvod v govorniško veščino: učbenik za retori-
ko kot izbirni predmet v 9. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Ljublja-
na: i2.
§ (1998). Leksikon Antika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
§ Smolej, T. in Hriberšek, M. (2006.). Retorične figure. Ljubljana: DZS.
Sklop A: Retorika – starodavna veščina uspešnega javnega
prepričevanja, ki je v rabi še danes
Beseda retorika1 je grškega izvora in ima podoben pomen kot slovenska beseda govorništvo.
Osnovna definicija retorike je, da je to veščina uspešnega javnega prepričevanja, ki iz-
vira iz antične Grčije in se je v tej obliki ter prostoru t. i. zahodne civilizacije ohranila vse
do danes. Zaradi njene zveze z antično kulturo in neprekinjenega vpliva na družbeni in
kulturni razvoj Evrope ter tudi vseh tistih dežel, ki jih je oblikovala evropska kultura, to
retoriko pogosto imenujemo tudi klasična retorika. Da bi lahko razumeli bistvo in glav-
ni namen nastanka ter razvoja retorike, je zelo koristno, če poznamo temeljne značilnosti
antične civilizacije (najprej grške in nato rimske), njuno zgodovino, kulturne dosežke, sti-
ke z drugimi civilizacijami in ljudstvi. Šele takrat lahko razumemo značilno vlogo, ki jo je
retorika odigrala v antiki in v kasnejših obdobjih. Ne smemo namreč pozabiti, da grško-
1 Izraz izvira iz grškega pridevnika rhetorikós (izg. retorikós). Ta je etimološko povezan z besedo rhéma, ki pomeni 'bese-
da'. Pridevnik rhetorikós se je uporabljal kot del besedne zveze rhetoriké tékhne (izg. retoriké téhne), a že kmalu se je izgu-
bila odnosnica tékhne, ki pomeni 'spretnost', 'umetnost', 'veščina'. Ostala je torej rhetoriké, ki so jo stari Rimljani polati-
nili v (ars) rhetorica (izg. árs retórika) in z njo utrdili današnje poimenovanje.
