Page 76 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 76
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
virtus res militaris imperium
Odlomek 2.1–2.6 je za zgodovinopisnega pripovedovalca enako po-
memben kot 1.1–1.4; poleg tega da še naprej razvija svojo moralno avtori-
teto, pa je dikcija tega dela prologa utemeljena že tudi na izrazito historič-
nih argumentih:
2.1–2.2 Igitur initio reges—nam in terris nomen imperi id primum fuit—di-
vorsi pars ingenium, alii corpus exercebant: etiam tum vita hominum sine
cupiditate agitabatur; sua cuique satis placebant. Postea vero quam in Asia
Cyrus, in Graecia Lacedaemonii et Athenienses coepere urbis atque natio-
nes subigere, lubidinem dominandi causam belli habere, maxumam gloriam
in maxumo imperio putare, tum demum periculo atque negotiis compertum
est in bello plurumum ingenium posse.45
Z idejo o kraljevini kot prvi obliki vladavine (igitur initio reges – nam
in terris nomen imperi primum fuit) pripovedovalec poseže v znano idejno
sfero, ki jo lahko sledimo pri več virih; Ciceronova trditev omnes antiquae
gentes regibus quondam paruerunt46 jasno kaže, da pripovedovalec tu pov-
zema splošno razširjeno spoznanje; izpostaviti kaže trditve starejših zgodo-
vinopiscev, zlasti Tukidida in Polibija:47
Th. 1.13.1 δυνατωτέρας δὲ γιγνομένης τῆς Ἑλλαδος καὶ τῶν χρημάτων τὴν
κτῆσιν ἔτι μᾶλλον ἢ πρότερον ποιουμένης, τὰ πολλὰ τυραννίδες ἐν ταῖς πόλεσι
κατθίσταντο, τῶν προσόδων μειζόνων γιγνομένων (πρότερον δὲ ἦσαν ἐπὶ ῥητοῖς
γέρασι πατρικαὶ βασιλεῖαι), ναυτικά τε ἐξηρτύετο ἡ Ἑλλὰς καὶ τῆς θαλάσσης
μᾶλλον ἀντείχοντο.48
Plb. 6.4.7 πρώτη μὲν οὖν ἀκατασκεύως καὶ φυσικῶς συνίσταται μοναρχία, ταύτῃ
δ᾽ ἕπεται καὶ ἐκ ταύτης γεννᾶται μετὰ κατασκευῆς καὶ διορθώσεως βασιλεία.49
45 »Sprva so torej nekateri kralji – takšna je bila namreč prva oblika vladavine –, utrjevali
duha, spet drugi pa telo; a ljudje tedaj lakomnosti še niso poznali – vsakdo je živel zadovo-
ljen s svojim imetjem. Pozneje so si v Aziji Kir, v Grčiji pa Lakedajmonci in Atenci začeli po-
drejati mesta in ljudstva, razlog za vojno jim je bil pohlep po vladanju, najvišjo slava so iskali
v čim večji oblasti; tedaj šele se je ob preizkušnjah pokazalo, da v vojni največ velja duševna
moč.«
46 Leg. 3.4; podobno tudi v Off. 2.41: etiam apud maiores nostros iustitiae fruendae causa viden-
tur olim bene morati reges constituti.
47 Ideje o kraljevini kot najzgodnejši obliki vladavine so jasno izražene tudi pri Platonu (Lg.
3680d) in Aristotelu (Pol. 1252b).
48 »Ko se je Grčija okrepila in še bolj kot prej povečevala svoje premoženje, so se s povečanjem
prihodkov v državah večinoma vzpostavile tiranije (poprejšnja oblika vladavine je bila de-
dna kraljevina z določenimi privilegiji), je Grčija pričela graditi ladjevje in se bolj osredoto-
čila na morje.«
49 »Najprej samodejno, po naravnem procesu nastane despotovina, iz katere se v procesu iz-
boljšanja in napredka razvije kraljevina.«
virtus res militaris imperium
Odlomek 2.1–2.6 je za zgodovinopisnega pripovedovalca enako po-
memben kot 1.1–1.4; poleg tega da še naprej razvija svojo moralno avtori-
teto, pa je dikcija tega dela prologa utemeljena že tudi na izrazito historič-
nih argumentih:
2.1–2.2 Igitur initio reges—nam in terris nomen imperi id primum fuit—di-
vorsi pars ingenium, alii corpus exercebant: etiam tum vita hominum sine
cupiditate agitabatur; sua cuique satis placebant. Postea vero quam in Asia
Cyrus, in Graecia Lacedaemonii et Athenienses coepere urbis atque natio-
nes subigere, lubidinem dominandi causam belli habere, maxumam gloriam
in maxumo imperio putare, tum demum periculo atque negotiis compertum
est in bello plurumum ingenium posse.45
Z idejo o kraljevini kot prvi obliki vladavine (igitur initio reges – nam
in terris nomen imperi primum fuit) pripovedovalec poseže v znano idejno
sfero, ki jo lahko sledimo pri več virih; Ciceronova trditev omnes antiquae
gentes regibus quondam paruerunt46 jasno kaže, da pripovedovalec tu pov-
zema splošno razširjeno spoznanje; izpostaviti kaže trditve starejših zgodo-
vinopiscev, zlasti Tukidida in Polibija:47
Th. 1.13.1 δυνατωτέρας δὲ γιγνομένης τῆς Ἑλλαδος καὶ τῶν χρημάτων τὴν
κτῆσιν ἔτι μᾶλλον ἢ πρότερον ποιουμένης, τὰ πολλὰ τυραννίδες ἐν ταῖς πόλεσι
κατθίσταντο, τῶν προσόδων μειζόνων γιγνομένων (πρότερον δὲ ἦσαν ἐπὶ ῥητοῖς
γέρασι πατρικαὶ βασιλεῖαι), ναυτικά τε ἐξηρτύετο ἡ Ἑλλὰς καὶ τῆς θαλάσσης
μᾶλλον ἀντείχοντο.48
Plb. 6.4.7 πρώτη μὲν οὖν ἀκατασκεύως καὶ φυσικῶς συνίσταται μοναρχία, ταύτῃ
δ᾽ ἕπεται καὶ ἐκ ταύτης γεννᾶται μετὰ κατασκευῆς καὶ διορθώσεως βασιλεία.49
45 »Sprva so torej nekateri kralji – takšna je bila namreč prva oblika vladavine –, utrjevali
duha, spet drugi pa telo; a ljudje tedaj lakomnosti še niso poznali – vsakdo je živel zadovo-
ljen s svojim imetjem. Pozneje so si v Aziji Kir, v Grčiji pa Lakedajmonci in Atenci začeli po-
drejati mesta in ljudstva, razlog za vojno jim je bil pohlep po vladanju, najvišjo slava so iskali
v čim večji oblasti; tedaj šele se je ob preizkušnjah pokazalo, da v vojni največ velja duševna
moč.«
46 Leg. 3.4; podobno tudi v Off. 2.41: etiam apud maiores nostros iustitiae fruendae causa viden-
tur olim bene morati reges constituti.
47 Ideje o kraljevini kot najzgodnejši obliki vladavine so jasno izražene tudi pri Platonu (Lg.
3680d) in Aristotelu (Pol. 1252b).
48 »Ko se je Grčija okrepila in še bolj kot prej povečevala svoje premoženje, so se s povečanjem
prihodkov v državah večinoma vzpostavile tiranije (poprejšnja oblika vladavine je bila de-
dna kraljevina z določenimi privilegiji), je Grčija pričela graditi ladjevje in se bolj osredoto-
čila na morje.«
49 »Najprej samodejno, po naravnem procesu nastane despotovina, iz katere se v procesu iz-
boljšanja in napredka razvije kraljevina.«
