Page 65 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 65
De Catilinae coniuratione
vinopisni pripovedovalec – na to nas, kot že rečeno, opozarjajo različni si-
gnali, predvsem sprememba pripovednega časa in pa izbira čustvene, soču-
tne terminologije –, pač pa neka druga manifestacija pripovedovalca, ki jo
zaradi samorefleksije imenujemo izkustveni pripovedovalec. Izkustvenega
pripovedovalca uvede zgodovinopisni pripovedovalec (z rabo izraza sed, ob
katerem se pripoved na videz »prelomi«), tako da si bomo na tem mestu
dovolili primerjavo pripovedovalca in avtorja: če bi za tiste partije prolo-
ga, kjer govori zgodovinopisni pripovedovalec, lahko rekli, da v njih sprego-
vori Salustij zgodovinar, ki ga zanima zgolj pisanje zgodovine, v citiranem
odlomku spregovori Salustij politik, ki ima za seboj izkušnje v vojaškem in
političnem življenju in ki je bil v tej sferi deležen osebnih razočaranj.
Ker govori ena in ista figura, vendar v dveh različnih manifestacijah,
lahko rečemo, da gre v primeru odlomka 3.3–4.2 za pripoved v pripovedi
oz. vrinjeno pripoved, pri kateri pripovedovalec ne odpira novega žarišče-
valskega kota, pač pa odpira pripoved na nižji diegetični ravni: zgodovino-
pisni pripovedovalec, ki je prvostopenjski pripovedovalec, odpira prostor za
drugostopenjskega pripovedovalca – izkustvenega pripovedovalca.
V naratološkem smislu je torej shema prologa 1.1–4.5 glede vprašanja,
kdo je žariščevalec v določenem odlomku, sledeča:
vsebina čas žariščevalec
virtus sedanji zgodovinopisni
pripovedovalec
1–1.4 Omnis homines qui sese student praestare ceteris
animalibus summa ope niti decet /.../ Nam zgodovinopisni
divitiarum et formae gloria fluxa atque fragilis pripovedovalec
est, virtus clara aeternaque habetur.
zgodovinopisni
1.5 Sed diu magnum inter mortalis certamen fuit /.../ pripovedovalec
Ita utrumque per se indigens alterum alterius auxi- zgodovinopisni
lio eget. pripovedovalec
virtus – imperium pretekli, sedanji
2.1–2.6 Igitur initio reges – nam in terris nomen imperi id
primum fuit /.../ Ita imperium semper ad optu-
mum quemque a minus bono transfertur.
2.7–2.9 Quae homines arant, navigant aedificant, virtu-
ti omnia parent. /.../ Sed in magna copia rerum
aliud alii natura iter ostendit.
vinopisni pripovedovalec – na to nas, kot že rečeno, opozarjajo različni si-
gnali, predvsem sprememba pripovednega časa in pa izbira čustvene, soču-
tne terminologije –, pač pa neka druga manifestacija pripovedovalca, ki jo
zaradi samorefleksije imenujemo izkustveni pripovedovalec. Izkustvenega
pripovedovalca uvede zgodovinopisni pripovedovalec (z rabo izraza sed, ob
katerem se pripoved na videz »prelomi«), tako da si bomo na tem mestu
dovolili primerjavo pripovedovalca in avtorja: če bi za tiste partije prolo-
ga, kjer govori zgodovinopisni pripovedovalec, lahko rekli, da v njih sprego-
vori Salustij zgodovinar, ki ga zanima zgolj pisanje zgodovine, v citiranem
odlomku spregovori Salustij politik, ki ima za seboj izkušnje v vojaškem in
političnem življenju in ki je bil v tej sferi deležen osebnih razočaranj.
Ker govori ena in ista figura, vendar v dveh različnih manifestacijah,
lahko rečemo, da gre v primeru odlomka 3.3–4.2 za pripoved v pripovedi
oz. vrinjeno pripoved, pri kateri pripovedovalec ne odpira novega žarišče-
valskega kota, pač pa odpira pripoved na nižji diegetični ravni: zgodovino-
pisni pripovedovalec, ki je prvostopenjski pripovedovalec, odpira prostor za
drugostopenjskega pripovedovalca – izkustvenega pripovedovalca.
V naratološkem smislu je torej shema prologa 1.1–4.5 glede vprašanja,
kdo je žariščevalec v določenem odlomku, sledeča:
vsebina čas žariščevalec
virtus sedanji zgodovinopisni
pripovedovalec
1–1.4 Omnis homines qui sese student praestare ceteris
animalibus summa ope niti decet /.../ Nam zgodovinopisni
divitiarum et formae gloria fluxa atque fragilis pripovedovalec
est, virtus clara aeternaque habetur.
zgodovinopisni
1.5 Sed diu magnum inter mortalis certamen fuit /.../ pripovedovalec
Ita utrumque per se indigens alterum alterius auxi- zgodovinopisni
lio eget. pripovedovalec
virtus – imperium pretekli, sedanji
2.1–2.6 Igitur initio reges – nam in terris nomen imperi id
primum fuit /.../ Ita imperium semper ad optu-
mum quemque a minus bono transfertur.
2.7–2.9 Quae homines arant, navigant aedificant, virtu-
ti omnia parent. /.../ Sed in magna copia rerum
aliud alii natura iter ostendit.
