Page 48 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 48
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
Razlika med pripovedovalcem in impliciranim avtorjem je občutljiva,
ker je (implicirani) bralec, ki je ujet med (impliciranim) avtorjem in bese-
dilom ter znotrajbesedilnimi funkcijami, nagnjen k temu, da »lastništvo«
nad besedami pripisuje (impliciranemu) avtorju, ne pa pripovedovalcu ali
celo likom v pripovedi;37 ta fenomen je prisoten tudi pri zgodovinopisni
pripovedi, pri kateri je (implicirani) bralec še posebej nagnjeni k enače-
nju (impliciranega) avtorja in pripovedovalca,38 le da je v slednjem primeru
enačenje pripovedovalca in (impliciranega avtorja) še toliko vztrajnejše za-
radi bralčeve predpostavke, da se je to, kar mu pripovedovalec sporoča, de-
jansko zgodilo.
Implicirani bralec je, kot že rečeno, prav tako navidezna figura, ki v tej
komunikacijski shemi zavzema svojo pozicijo: avtor ga je ustvaril v postop-
ku predvidevanja svojega ciljnega občinstva, za katerega avtor predvideva
specifično ideološko, nazorsko ali celo estetsko pozicijo; ta implicirani bra-
lec je torej predvsem specifična pripovedna strategija. Implicirani bralec se
lahko povsem razlikuje od avtorjevih »pričakovanj«, če se lahko tako iz-
razimo, toda ne glede na to, ali bralec dano pozicijo sprejme ali odkloni, v
tem dejanju vseeno pride do vzpostavitve znotrajbesedilne komunikacije.
Kje je bistvena razlika med impliciranim avtorjem in pripovedovalcem,
na katerega se sicer osredotočamo? Tekstualni, se pravi implicirani avtor je
odgovoren za literarno izjavo v celoti (avtor, per analogiam, je odgovoren za
fizični objekt literarnega dela vključno s paratekstualnimi elementi), med-
tem ko je pripovedovalec odgovoren za pripoved, v kateri denimo niso zaje-
ti govori v premi obliki. V smislu odgovornosti za posamezne besedilne ka-
tegorije lahko oblikujemo shemo:
figura dejavnost predmet dejavnosti naslovljenec
avtor pisanje literarno delo bralec
implicirani avtor literarna izjava (literarno) besedilo implicirani bralec
pripovedovalec pripovedovanje pripovedovanje ki se mu pripoveduje
žariščevalec žariščenje pripovedno gledišče opazovalec
agens delovanje dejanje –
Glede na smiselno hierarhijo »odgovornosti« za besedilo oz. v besedi-
lu je potemtakem avtor kreator impliciranega avtorja, ta pa kreator pripo-
vedovalca, ki naslavlja tistega, ki se mu pripoveduje; pravi avtor torej komu-
nicira s pravim bralcem skozi vrsto filtrov – teh navideznih kategorij. Dia-
37 R. May, Where Did the Narrator Go? Towards a Grammar of Translation. SEEJ 38 (1994),
št. 1, 33.
38 G. Genette, Fictional Narrative, Factual Narrative. Poetics Today 11 (1990), št. 4, 764.
Razlika med pripovedovalcem in impliciranim avtorjem je občutljiva,
ker je (implicirani) bralec, ki je ujet med (impliciranim) avtorjem in bese-
dilom ter znotrajbesedilnimi funkcijami, nagnjen k temu, da »lastništvo«
nad besedami pripisuje (impliciranemu) avtorju, ne pa pripovedovalcu ali
celo likom v pripovedi;37 ta fenomen je prisoten tudi pri zgodovinopisni
pripovedi, pri kateri je (implicirani) bralec še posebej nagnjeni k enače-
nju (impliciranega) avtorja in pripovedovalca,38 le da je v slednjem primeru
enačenje pripovedovalca in (impliciranega avtorja) še toliko vztrajnejše za-
radi bralčeve predpostavke, da se je to, kar mu pripovedovalec sporoča, de-
jansko zgodilo.
Implicirani bralec je, kot že rečeno, prav tako navidezna figura, ki v tej
komunikacijski shemi zavzema svojo pozicijo: avtor ga je ustvaril v postop-
ku predvidevanja svojega ciljnega občinstva, za katerega avtor predvideva
specifično ideološko, nazorsko ali celo estetsko pozicijo; ta implicirani bra-
lec je torej predvsem specifična pripovedna strategija. Implicirani bralec se
lahko povsem razlikuje od avtorjevih »pričakovanj«, če se lahko tako iz-
razimo, toda ne glede na to, ali bralec dano pozicijo sprejme ali odkloni, v
tem dejanju vseeno pride do vzpostavitve znotrajbesedilne komunikacije.
Kje je bistvena razlika med impliciranim avtorjem in pripovedovalcem,
na katerega se sicer osredotočamo? Tekstualni, se pravi implicirani avtor je
odgovoren za literarno izjavo v celoti (avtor, per analogiam, je odgovoren za
fizični objekt literarnega dela vključno s paratekstualnimi elementi), med-
tem ko je pripovedovalec odgovoren za pripoved, v kateri denimo niso zaje-
ti govori v premi obliki. V smislu odgovornosti za posamezne besedilne ka-
tegorije lahko oblikujemo shemo:
figura dejavnost predmet dejavnosti naslovljenec
avtor pisanje literarno delo bralec
implicirani avtor literarna izjava (literarno) besedilo implicirani bralec
pripovedovalec pripovedovanje pripovedovanje ki se mu pripoveduje
žariščevalec žariščenje pripovedno gledišče opazovalec
agens delovanje dejanje –
Glede na smiselno hierarhijo »odgovornosti« za besedilo oz. v besedi-
lu je potemtakem avtor kreator impliciranega avtorja, ta pa kreator pripo-
vedovalca, ki naslavlja tistega, ki se mu pripoveduje; pravi avtor torej komu-
nicira s pravim bralcem skozi vrsto filtrov – teh navideznih kategorij. Dia-
37 R. May, Where Did the Narrator Go? Towards a Grammar of Translation. SEEJ 38 (1994),
št. 1, 33.
38 G. Genette, Fictional Narrative, Factual Narrative. Poetics Today 11 (1990), št. 4, 764.
