Page 42 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 42
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
Fabula v tem sistemu predstavlja enostavno shemo dogodkov, v kateri
so popolnoma odsotni vsi tisti elementi, ki bi to shemo kakor koli vsebin-
sko dopolnili in opredelili njene posamezne komponente (dogodke in ose-
be); to pomeni, da so odsotni razni časovni in prostorski premiki, prijemi,
ki izkazujejo pripovedovalčevo perspektivo in distanco (variacije v pripo-
vednem gledišču) ipd. Fabula je torej skrajni podatkovni abstrakt, katerega
shema v nobenem delu na noben način ne more biti spremenjena.
Zgodba je torej označevalec fabule, se pravi njena oblikovna (ne pa tudi
vsebinska) nadgradnja; je torej fabula, oblikovana po specifični časovni se-
kvenci, ki lahko odstopa od sekvence posameznih segmentov fabule, poleg
tega pa so ji dodani razni vsebinski katalizatorji, ki pa bistvenih elementov
fabule v ničemer ne spremenijo. Zgodba je torej fabula, kakor je ta prezen-
tirana v nekem besedilu. Pripovedno besedilo (v nadaljevanju bomo upo-
rabljali zgolj Genettov izraz pripoved) je potemtakem označevalec zgodbe.
Genettova kategorija pripovedovanja, ki v shemi M. Bal ni omenjena, je to-
rej zgolj postopek, ki je prisoten na vseh nivojih – če je pripoved označeva-
lec zgodbe, slednja pa je označevalec fabule, je torej pripovedovanje posto-
pek označevanja.
Vendar pa moramo tudi k temu modelu pripomniti, da med kategori-
jama zgodbe in pripovedi glede vprašanja, kaj je pripovedovano, ni nobene
razlike; ti dve kategoriji se med seboj razlikujeta – kolikor sploh lahko go-
vorimo o razliki med tema dvema kategorijama per se –, le glede vprašanja,
Fabula v tem sistemu predstavlja enostavno shemo dogodkov, v kateri
so popolnoma odsotni vsi tisti elementi, ki bi to shemo kakor koli vsebin-
sko dopolnili in opredelili njene posamezne komponente (dogodke in ose-
be); to pomeni, da so odsotni razni časovni in prostorski premiki, prijemi,
ki izkazujejo pripovedovalčevo perspektivo in distanco (variacije v pripo-
vednem gledišču) ipd. Fabula je torej skrajni podatkovni abstrakt, katerega
shema v nobenem delu na noben način ne more biti spremenjena.
Zgodba je torej označevalec fabule, se pravi njena oblikovna (ne pa tudi
vsebinska) nadgradnja; je torej fabula, oblikovana po specifični časovni se-
kvenci, ki lahko odstopa od sekvence posameznih segmentov fabule, poleg
tega pa so ji dodani razni vsebinski katalizatorji, ki pa bistvenih elementov
fabule v ničemer ne spremenijo. Zgodba je torej fabula, kakor je ta prezen-
tirana v nekem besedilu. Pripovedno besedilo (v nadaljevanju bomo upo-
rabljali zgolj Genettov izraz pripoved) je potemtakem označevalec zgodbe.
Genettova kategorija pripovedovanja, ki v shemi M. Bal ni omenjena, je to-
rej zgolj postopek, ki je prisoten na vseh nivojih – če je pripoved označeva-
lec zgodbe, slednja pa je označevalec fabule, je torej pripovedovanje posto-
pek označevanja.
Vendar pa moramo tudi k temu modelu pripomniti, da med kategori-
jama zgodbe in pripovedi glede vprašanja, kaj je pripovedovano, ni nobene
razlike; ti dve kategoriji se med seboj razlikujeta – kolikor sploh lahko go-
vorimo o razliki med tema dvema kategorijama per se –, le glede vprašanja,
