Page 32 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 32
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
uirtutes omnis Graecia gloriam atque gratiam praecipuam claritudinis incli-
tissimae decorauere monumentis, signis, statuis, elogiis, historiis aliisque re-
bus; gratissimum id eius factum habuere.88 Temu se zelo jasno približa tudi
Salustij, ki v svojem prologu v Katilinovi zaroti postavlja vprašanje Sed diu
magnum inter mortalis certamen fuit vine corporis an virtute animi res mi-
litaris magis procederet (C. 1.5). V širšem smislu virtus tudi pri starejših pi-
scih – spet se lahko ozremo k Plavtu – predstavlja preprosto pravilen na-
čin ravnanja.89
Vse to torej omogoča sklep, da Salustijeve etične kategorije niso zgolj
kalk vrednot iz grških virov, temveč je v svojem prologu odprl prostor za
razvoj lastnega, povsem otipljivega koncepta virtus na osnovi starega aristo-
kratskega ideala, ta koncept pa je pot do vrednot, kot sta gloria in memo-
ria. Prav tak moment najdemo med drugim v Katilinovem vprašanju, na-
menjenem sozarotnikom: Nonne emori per virtutem praestat quam vitam
miseram atque inhonestam, ubi alienae superbiae ludibrio fueris, per dede-
cus amittere? (Cat. 20.9)90
Salustijeva virtus je izpeljana iz aristokratskega arhetipa in je specifična
ravno s svojo vključujočo kakovostjo: odprta je vsem, ne le aristokratom in
celo ne samo Rimljanom – pomislimo samo na primer kartažanskih bra-
tov, ki sta se žrtvovala za domovino (Iug. 78.1–79.10). To dokazujeta tudi
oba protagonista njegovih monografij, tako Katilina kot Jugurta, ki se oba
izkažeta za potencial za virtus,91 ki pa ga ne izkoristita – vsaj ne v celoti.92
88 Gell. 3.7 (Cato, Origines fr. 83): »Nekaj podobnega je storil Lakonec Leonid pri Termopi-
lah; zaradi njegove kreposti mu je vsa Grčija izkazala izjemno čast in slavo s spomeniki, upo-
dobitvami, spominskimi ploščami, hvalnicami, zgodovinskimi spisi in drugim; da, tako so
mu bili hvaležni.« Tudi tu nam ne more uiti povsem jasna asociacija kategorij virtus in glo-
ria (… propter eius uirtutes omnis Graecia gloriam atque gratiam … decorauere monumentis
…), ki je opazna tudi v Salustijevem prologu: Quo mihi rectius videtur ingeni quam virium
opibus gloriam quaerere … (C. 1.3).
89 Plaut. Trin. 335ss: Edepol hominem praemandatum ferme familiariter qui quidem nu-
squam per virtutem rem confregit, atque eget; nil moror eum tibi esse amicum cum eius
modi virtutibus.
90 Prav tak moment tudi v Hist. 1.55.15: Estne viris reliqui aliud quam solvere iniuriam aut
mori per virtutem?
91 Gl. pogl. »Bellum Iugurthinum«, 175.
92 Prim. opis Katilinove smrti, pogl. »Bellum Catilinum«, podpogl. »56.1–61.9 Konec zarote«.
uirtutes omnis Graecia gloriam atque gratiam praecipuam claritudinis incli-
tissimae decorauere monumentis, signis, statuis, elogiis, historiis aliisque re-
bus; gratissimum id eius factum habuere.88 Temu se zelo jasno približa tudi
Salustij, ki v svojem prologu v Katilinovi zaroti postavlja vprašanje Sed diu
magnum inter mortalis certamen fuit vine corporis an virtute animi res mi-
litaris magis procederet (C. 1.5). V širšem smislu virtus tudi pri starejših pi-
scih – spet se lahko ozremo k Plavtu – predstavlja preprosto pravilen na-
čin ravnanja.89
Vse to torej omogoča sklep, da Salustijeve etične kategorije niso zgolj
kalk vrednot iz grških virov, temveč je v svojem prologu odprl prostor za
razvoj lastnega, povsem otipljivega koncepta virtus na osnovi starega aristo-
kratskega ideala, ta koncept pa je pot do vrednot, kot sta gloria in memo-
ria. Prav tak moment najdemo med drugim v Katilinovem vprašanju, na-
menjenem sozarotnikom: Nonne emori per virtutem praestat quam vitam
miseram atque inhonestam, ubi alienae superbiae ludibrio fueris, per dede-
cus amittere? (Cat. 20.9)90
Salustijeva virtus je izpeljana iz aristokratskega arhetipa in je specifična
ravno s svojo vključujočo kakovostjo: odprta je vsem, ne le aristokratom in
celo ne samo Rimljanom – pomislimo samo na primer kartažanskih bra-
tov, ki sta se žrtvovala za domovino (Iug. 78.1–79.10). To dokazujeta tudi
oba protagonista njegovih monografij, tako Katilina kot Jugurta, ki se oba
izkažeta za potencial za virtus,91 ki pa ga ne izkoristita – vsaj ne v celoti.92
88 Gell. 3.7 (Cato, Origines fr. 83): »Nekaj podobnega je storil Lakonec Leonid pri Termopi-
lah; zaradi njegove kreposti mu je vsa Grčija izkazala izjemno čast in slavo s spomeniki, upo-
dobitvami, spominskimi ploščami, hvalnicami, zgodovinskimi spisi in drugim; da, tako so
mu bili hvaležni.« Tudi tu nam ne more uiti povsem jasna asociacija kategorij virtus in glo-
ria (… propter eius uirtutes omnis Graecia gloriam atque gratiam … decorauere monumentis
…), ki je opazna tudi v Salustijevem prologu: Quo mihi rectius videtur ingeni quam virium
opibus gloriam quaerere … (C. 1.3).
89 Plaut. Trin. 335ss: Edepol hominem praemandatum ferme familiariter qui quidem nu-
squam per virtutem rem confregit, atque eget; nil moror eum tibi esse amicum cum eius
modi virtutibus.
90 Prav tak moment tudi v Hist. 1.55.15: Estne viris reliqui aliud quam solvere iniuriam aut
mori per virtutem?
91 Gl. pogl. »Bellum Iugurthinum«, 175.
92 Prim. opis Katilinove smrti, pogl. »Bellum Catilinum«, podpogl. »56.1–61.9 Konec zarote«.
