Page 208 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 208
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
Metel je sicer v kratki notici v nadaljevanju kot paradigma invidiae v
celoti rehabilitiran:
88.1 Metellus interea Romam profectus contra spem suam laetissumis ani-
mis accipitur, plebi patribusque, postquam invidia decesserat, iuxta carus.119
Metelova zmaga pri Tali in namestitev rimske garnizije blizu mesta
Leptis na prošnjo tamkajšnjih odposlancev (77.1–4) je primeren uvod za
kratko zastranitev, pravzaprav dve zastranitvi, kratek geografski traktat o
Lepti in nanj navezano zgodbo bratov Filenov,120 ki sta se dala živa zakopati
in se žrtvovala za svojo državo (78.1–79.10); zlasti zastranitev o žrtvi dveh
bratov se zdi na prvi pogled precej ohlapno pripeta zgolj na geografsko vse-
binsko izhodišče, vendar je zgodba v resnici tesno vpeta v tkivo pripovedo-
valčeve argumentacije, povezane (tudi) z odnosom med Metelom in Mari-
jem: žrtev bratov Filen, egregium atque mirabile facinus (79.1), je v ostrem
kontrastu z nezmožnostjo sodelovanja obeh rimskih poveljnikov. S prime-
rom sodelovanja dveh bratov, ki simbolizira eno najčistejših oblik virtus,121
pripovedovalec problematizira virtus Metela in Marija.
84.1–94.7: Po zamenjavi vrhovnega poveljstva
Motiv nesodelovanja kot posledice razrednega boja se nadaljuje tudi po
Marijevi izvolitvi za konzula in zamenjavi vojaškega poveljstva v Numidi-
ji; Marij je označen kot sovražnik plemstva (84.1: iam antea infestus nobi-
litati), ki po dodelitvi konzulata konflikt z aristokracijo še zaostri (84.1:
tum vero multus atque ferox instare). Vzdušje v stikih med homines novi, ki
jih pooseblja Marij, in aristokracijo zaznamuje medsebojno spodkopava-
nje avtoritete in onemogočanje: senatorji so Mariju za vojne napore pripra-
vljeni nameniti vse rezervne oddelke vojske, da bi ga le ljudstvo zasovražilo
(84.3: ceterum supplementum etiam laetus decreverat, quia neque plebi mi-
litia volenti putabatur et Marius aut belli usum aut studia volgi amissurus).
Marijev govor na contio populi sodeč po primerjavi s Plutarhovim bese-
dilom (Mar. 9) ohranja avtentično jedro njegovih dejanskih besed,122 če-
prav je brez dvoma konflikt med homines novi in nobilitas tudi v govoru
dodatno artikuliran.123
119 »Metel pa, ki je medtem odpotoval v Rim, je proti svojim pričakovanjem pri ljudstvu doži-
vel nadvse srčen sprejem; javnost ge je nehala črtiti in znova je bil priljubljen tako pri ljud-
stvu kakor tudi pri senatorjih.«
120 S. Corsi, Il sacrificio dei fratelli Fileni: un episodio fra storia e geografia, Acta classica Univ.
scient. Debrecen. 33 (1997), 84.
121 T. Wiedemann, Sallust‘s ‚Jugurtha‘: Concord, Discord and the Digressions, 54–55.
122 Raimondi 1995, 96–97.
123 D. C. Earl, The Political Thought of Sallust, 77.
Metel je sicer v kratki notici v nadaljevanju kot paradigma invidiae v
celoti rehabilitiran:
88.1 Metellus interea Romam profectus contra spem suam laetissumis ani-
mis accipitur, plebi patribusque, postquam invidia decesserat, iuxta carus.119
Metelova zmaga pri Tali in namestitev rimske garnizije blizu mesta
Leptis na prošnjo tamkajšnjih odposlancev (77.1–4) je primeren uvod za
kratko zastranitev, pravzaprav dve zastranitvi, kratek geografski traktat o
Lepti in nanj navezano zgodbo bratov Filenov,120 ki sta se dala živa zakopati
in se žrtvovala za svojo državo (78.1–79.10); zlasti zastranitev o žrtvi dveh
bratov se zdi na prvi pogled precej ohlapno pripeta zgolj na geografsko vse-
binsko izhodišče, vendar je zgodba v resnici tesno vpeta v tkivo pripovedo-
valčeve argumentacije, povezane (tudi) z odnosom med Metelom in Mari-
jem: žrtev bratov Filen, egregium atque mirabile facinus (79.1), je v ostrem
kontrastu z nezmožnostjo sodelovanja obeh rimskih poveljnikov. S prime-
rom sodelovanja dveh bratov, ki simbolizira eno najčistejših oblik virtus,121
pripovedovalec problematizira virtus Metela in Marija.
84.1–94.7: Po zamenjavi vrhovnega poveljstva
Motiv nesodelovanja kot posledice razrednega boja se nadaljuje tudi po
Marijevi izvolitvi za konzula in zamenjavi vojaškega poveljstva v Numidi-
ji; Marij je označen kot sovražnik plemstva (84.1: iam antea infestus nobi-
litati), ki po dodelitvi konzulata konflikt z aristokracijo še zaostri (84.1:
tum vero multus atque ferox instare). Vzdušje v stikih med homines novi, ki
jih pooseblja Marij, in aristokracijo zaznamuje medsebojno spodkopava-
nje avtoritete in onemogočanje: senatorji so Mariju za vojne napore pripra-
vljeni nameniti vse rezervne oddelke vojske, da bi ga le ljudstvo zasovražilo
(84.3: ceterum supplementum etiam laetus decreverat, quia neque plebi mi-
litia volenti putabatur et Marius aut belli usum aut studia volgi amissurus).
Marijev govor na contio populi sodeč po primerjavi s Plutarhovim bese-
dilom (Mar. 9) ohranja avtentično jedro njegovih dejanskih besed,122 če-
prav je brez dvoma konflikt med homines novi in nobilitas tudi v govoru
dodatno artikuliran.123
119 »Metel pa, ki je medtem odpotoval v Rim, je proti svojim pričakovanjem pri ljudstvu doži-
vel nadvse srčen sprejem; javnost ge je nehala črtiti in znova je bil priljubljen tako pri ljud-
stvu kakor tudi pri senatorjih.«
120 S. Corsi, Il sacrificio dei fratelli Fileni: un episodio fra storia e geografia, Acta classica Univ.
scient. Debrecen. 33 (1997), 84.
121 T. Wiedemann, Sallust‘s ‚Jugurtha‘: Concord, Discord and the Digressions, 54–55.
122 Raimondi 1995, 96–97.
123 D. C. Earl, The Political Thought of Sallust, 77.
