Page 213 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 213
Bellum Iugurthinum
operacijami (95.1: L. Sulla quaestor cum magno equitatu in castra venit,
quos uti ex Latio et a sociis cogeret, Romae relictus erat), točen (vsekakor sre-
di leta 106 pr. Kr.),135 je za pripoved pravzaprav nebistveno: podobno kot v
Marijevem primeru, ko je bil protagonist formalno predstavljen šele po de-
janskem vojaškem angažmaju, je tudi Sulova karakterizacija natanko ume-
ščena zavoljo pripovednega učinka, in sicer kot že rečeno, takoj za epizodo
o osvajanju utrdbe pri Muluhi, kjer se je ustvaril v pripovedi vtis, da Mari-
jev vojaški genij peša, tudi če je ta vtis napačen.136
Karakterizacija Sule je nepričakovano blagohotna (zlasti za bralca, ki je
najprej bral Katilinovo zaroto) in kaže le malo sovraštva popularov, uper-
jenega proti Suli:
95.2–4 Sed quoniam nos tanti viri res admonuit, idoneum visum est de natu-
ra cultuque eius paucis dicere. /.../ igitur Sulla gentis patriciae nobilis fuit, fa-
milia prope iam extincta maiorum ignavia, litteris Graecis atque Latinis iuxta
/atque doctissume/ eruditus, animo ingenti, cupidus voluptatum, sed gloriae
cupidior; otio luxurioso esse, tamen ab negotiis numquam voluptas remora-
ta, nisi quod de uxore potuit honestius consuli; facundus, callidus et amicitia
facilis, ad simulanda negotia altitudo ingeni incredibilis, multarum rerum ac
maxume pecuniae largitor.137
Sulov portret kaže malodane diametralno nasprotno podobo kot Ma-
rijev, zlasti če upoštevamo Marijevo samokarakterizacijo v 85.31–38:
Marij Sula
praeter vetustatem familiae omnia abunde esse ≠ gentis patriciae nobilis fuit
domi modicus ≠ otio luxurioso esse
neque litteras Graecas didici ≠ litteris Graecis atque Latinis iuxta eruditus
humi requiescere, inopiam et laborem tolerare ≠ otio luxurioso esse
V marsičem pa sta si Marij in Sula povsem enaka: podobno kot Marij je
tudi Sula žejen slave (95.3: gloriae cupidior), podobno kot Marij tudi Sula
premore mnoge bonae artes, vendar ima podobno kot Marij tudi Sula svoje
135 P. McGushin, n.d., 234; T. F. Scanlon, Spes frustrata. A Reading of Sallust, 57.
136 Prim. P. McGushin, n.d., 233–234.
137 »Ker smo že v pripovedi naleteli na tako pomembnega moža, je primerno na kratko sprego-
voriti o njegovem značaju in navadah. /.../. Sula je bil torej iz plemenitega patricijskega rodu,
čeprav je lenoba njegovih prednikov družino že pahnila na rob propada. Bil je temeljito izo-
bražen tako v grški kakor tudi v latinski književnosti, zelo sposoben, pa željan užitkov, a še
bolj slave. V svoji zasebnosti je bil potraten, a užitki ga nikoli niso odtegnili od njegovih dol-
žnosti, le do svoje žene bi se lahko bil vedel bolj častno. Bil je dober govornik in premeten,
zelo prijateljski. Neverjetno dobro je znal skrivati svoje namere, v marsičem je bil velikodu-
šen, z denarjem pa že kar razsipen.«
operacijami (95.1: L. Sulla quaestor cum magno equitatu in castra venit,
quos uti ex Latio et a sociis cogeret, Romae relictus erat), točen (vsekakor sre-
di leta 106 pr. Kr.),135 je za pripoved pravzaprav nebistveno: podobno kot v
Marijevem primeru, ko je bil protagonist formalno predstavljen šele po de-
janskem vojaškem angažmaju, je tudi Sulova karakterizacija natanko ume-
ščena zavoljo pripovednega učinka, in sicer kot že rečeno, takoj za epizodo
o osvajanju utrdbe pri Muluhi, kjer se je ustvaril v pripovedi vtis, da Mari-
jev vojaški genij peša, tudi če je ta vtis napačen.136
Karakterizacija Sule je nepričakovano blagohotna (zlasti za bralca, ki je
najprej bral Katilinovo zaroto) in kaže le malo sovraštva popularov, uper-
jenega proti Suli:
95.2–4 Sed quoniam nos tanti viri res admonuit, idoneum visum est de natu-
ra cultuque eius paucis dicere. /.../ igitur Sulla gentis patriciae nobilis fuit, fa-
milia prope iam extincta maiorum ignavia, litteris Graecis atque Latinis iuxta
/atque doctissume/ eruditus, animo ingenti, cupidus voluptatum, sed gloriae
cupidior; otio luxurioso esse, tamen ab negotiis numquam voluptas remora-
ta, nisi quod de uxore potuit honestius consuli; facundus, callidus et amicitia
facilis, ad simulanda negotia altitudo ingeni incredibilis, multarum rerum ac
maxume pecuniae largitor.137
Sulov portret kaže malodane diametralno nasprotno podobo kot Ma-
rijev, zlasti če upoštevamo Marijevo samokarakterizacijo v 85.31–38:
Marij Sula
praeter vetustatem familiae omnia abunde esse ≠ gentis patriciae nobilis fuit
domi modicus ≠ otio luxurioso esse
neque litteras Graecas didici ≠ litteris Graecis atque Latinis iuxta eruditus
humi requiescere, inopiam et laborem tolerare ≠ otio luxurioso esse
V marsičem pa sta si Marij in Sula povsem enaka: podobno kot Marij je
tudi Sula žejen slave (95.3: gloriae cupidior), podobno kot Marij tudi Sula
premore mnoge bonae artes, vendar ima podobno kot Marij tudi Sula svoje
135 P. McGushin, n.d., 234; T. F. Scanlon, Spes frustrata. A Reading of Sallust, 57.
136 Prim. P. McGushin, n.d., 233–234.
137 »Ker smo že v pripovedi naleteli na tako pomembnega moža, je primerno na kratko sprego-
voriti o njegovem značaju in navadah. /.../. Sula je bil torej iz plemenitega patricijskega rodu,
čeprav je lenoba njegovih prednikov družino že pahnila na rob propada. Bil je temeljito izo-
bražen tako v grški kakor tudi v latinski književnosti, zelo sposoben, pa željan užitkov, a še
bolj slave. V svoji zasebnosti je bil potraten, a užitki ga nikoli niso odtegnili od njegovih dol-
žnosti, le do svoje žene bi se lahko bil vedel bolj častno. Bil je dober govornik in premeten,
zelo prijateljski. Neverjetno dobro je znal skrivati svoje namere, v marsičem je bil velikodu-
šen, z denarjem pa že kar razsipen.«
