Page 202 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 202
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
nista; ta »formalna« predstavitev Marija se navezuje neposredno na konec
druge faze pripovedi o vojni z Jugurto, glede katere pa smo že ugotovili, da
je ravno skozi Jugurtovo žariščevalsko prizmo tako rekoč končana. Tudi si-
cer Marij kot pomemben protagonist ne vstopa na vojaško prizorišče, ker
se, kot smo že omenili, kot vojak v pripovedi pojavlja že prej, tudi v kritič-
nih momentih, denimo med spopadom pri Zami (58.5), pač pa na politič-
no prizorišče – s kratko epizodo o svečeniških napovedih, ki so povezane
z njegovimi političnimi ambicijami, za katere je imel, kot se izrazi pripove-
dovalec, vse potrebne pogoje razen družinske tradicije:
63.1–2 Per idem tempus Uticae forte C. Mario per hostias dis supplicanti ma-
gna atque mirabilia portendi haruspex dixerat: proinde quae animo agitabat,
fretus dis ageret, fortunam quam saepissume experiretur; cuncta prospere
eventura. at illum iam antea consulatus ingens cupido exagitabat, ad quem ca-
piundum praeter vetustatem familiae alia omnia abunde erant: industria, pro-
bitas, militiae magna scientia, animus belli ingens, domi modicus, lubidinis et
divitiarum victor, tantummodo gloriae avidus.104
V primerjavi z Metelom, čigar osebnostne lastnosti so razdrobljene na
več bolj ali manj bežnih opazk, ki so raztresene po vsem drugem segmentu
pripovedi,105 Marijeva karakterizacija v okviru prave »salustijanske« vir-
tus bolj spominja na Katilinovo (C. 5.1–5) ali Jugurtovo (Iug. 6.1), kar Ma-
riju v celotni pripovedi daje vsaj toliko pomemben položaj kot Jugurti; ob
tem ne smemo prezreti Marijeve samokarakterizacije v njegovem govoru
na contio plebis (85.1–50), ki to njegovo podobo kasneje dopolni v konte-
kstu fizičnih manifestacij virtus.106
Marijev dramatični vstop v pripovedni prostor v obliki te karakteri-
zacije je povezan z več dejavniki, ki pomembno zaznamujejo nadaljnji tek
pripovedi: vojna je, kakor smo že omenili, na tej točki de facto že konča-
na (62.8–9), kralj pa se še ni predal – ponuja se vtis, da Metel brez Marije-
ve pomoči tega ne bo mogel doseči. Drugi pomemben dejavnik Marijeve-
ga vstopa je njegova posebej izpostavljena ambiciozna narava (tantummodo
gloriae avidus), ki je v neposredni povezavi s tretjim ključnim dejavnikom
104 »Prav takrat je Gaju Mariju, ki je ravno v Utiki med obredno daritvijo molil k bogovom, ha-
ruspeks povedal, da se mu napovedujejo velike, čudovite stvari; naj torej le zaupa v bogove in
usreniči svoje načrte, naj skuša srečo kolikor le mogoče pogosto, saj se bo vse ugodno izteklo.
Saj v njem je že prej tlela neznanska želja, da bi postal konzul, za kar je več kot izpolnjeval vse
pogoje, manjkala mu je le ugledna družinska preteklost. Sicer pa je bil prizadeven, pošten,
izjemno vešč vojak, bojevitega duha, zasebno pa skromen; naslade in bogastvo ga niso gani-
li, hlepel je le po slavi.«
105 43.1, 45.1, 46.1, 52.1, 64.2.
106 Gl. obravnavo odlomka 85.31–38 v nadaljevanju.
nista; ta »formalna« predstavitev Marija se navezuje neposredno na konec
druge faze pripovedi o vojni z Jugurto, glede katere pa smo že ugotovili, da
je ravno skozi Jugurtovo žariščevalsko prizmo tako rekoč končana. Tudi si-
cer Marij kot pomemben protagonist ne vstopa na vojaško prizorišče, ker
se, kot smo že omenili, kot vojak v pripovedi pojavlja že prej, tudi v kritič-
nih momentih, denimo med spopadom pri Zami (58.5), pač pa na politič-
no prizorišče – s kratko epizodo o svečeniških napovedih, ki so povezane
z njegovimi političnimi ambicijami, za katere je imel, kot se izrazi pripove-
dovalec, vse potrebne pogoje razen družinske tradicije:
63.1–2 Per idem tempus Uticae forte C. Mario per hostias dis supplicanti ma-
gna atque mirabilia portendi haruspex dixerat: proinde quae animo agitabat,
fretus dis ageret, fortunam quam saepissume experiretur; cuncta prospere
eventura. at illum iam antea consulatus ingens cupido exagitabat, ad quem ca-
piundum praeter vetustatem familiae alia omnia abunde erant: industria, pro-
bitas, militiae magna scientia, animus belli ingens, domi modicus, lubidinis et
divitiarum victor, tantummodo gloriae avidus.104
V primerjavi z Metelom, čigar osebnostne lastnosti so razdrobljene na
več bolj ali manj bežnih opazk, ki so raztresene po vsem drugem segmentu
pripovedi,105 Marijeva karakterizacija v okviru prave »salustijanske« vir-
tus bolj spominja na Katilinovo (C. 5.1–5) ali Jugurtovo (Iug. 6.1), kar Ma-
riju v celotni pripovedi daje vsaj toliko pomemben položaj kot Jugurti; ob
tem ne smemo prezreti Marijeve samokarakterizacije v njegovem govoru
na contio plebis (85.1–50), ki to njegovo podobo kasneje dopolni v konte-
kstu fizičnih manifestacij virtus.106
Marijev dramatični vstop v pripovedni prostor v obliki te karakteri-
zacije je povezan z več dejavniki, ki pomembno zaznamujejo nadaljnji tek
pripovedi: vojna je, kakor smo že omenili, na tej točki de facto že konča-
na (62.8–9), kralj pa se še ni predal – ponuja se vtis, da Metel brez Marije-
ve pomoči tega ne bo mogel doseči. Drugi pomemben dejavnik Marijeve-
ga vstopa je njegova posebej izpostavljena ambiciozna narava (tantummodo
gloriae avidus), ki je v neposredni povezavi s tretjim ključnim dejavnikom
104 »Prav takrat je Gaju Mariju, ki je ravno v Utiki med obredno daritvijo molil k bogovom, ha-
ruspeks povedal, da se mu napovedujejo velike, čudovite stvari; naj torej le zaupa v bogove in
usreniči svoje načrte, naj skuša srečo kolikor le mogoče pogosto, saj se bo vse ugodno izteklo.
Saj v njem je že prej tlela neznanska želja, da bi postal konzul, za kar je več kot izpolnjeval vse
pogoje, manjkala mu je le ugledna družinska preteklost. Sicer pa je bil prizadeven, pošten,
izjemno vešč vojak, bojevitega duha, zasebno pa skromen; naslade in bogastvo ga niso gani-
li, hlepel je le po slavi.«
105 43.1, 45.1, 46.1, 52.1, 64.2.
106 Gl. obravnavo odlomka 85.31–38 v nadaljevanju.
