Page 196 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 196
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
42.1 Gracchi vindicare plebem in libertatem et paucorum scelera patefacere
coepere ...87 (Pripovedovalec)
Usoda Grakhov oz. predstavnikov popularov v konfliktu proti optima-
tom je stalen topos Memijevega govora, ki se ponovi v omembah nasilja in
krivičnih procesov; v historični shemi Jugurtinske vojne je omemba Gra-
khov prva zelo jasna problematizacija državljanske vojne po vojni s Kar-
tagino:
31.7 occiso Ti. Graccho, quem regnum parare aiebant, in plebem Romanam
quaestiones habitae sunt; post C. Gracchi et C. Fulvi caedem item vostri or-
dinis multi mortales in carcere necati sunt: utriusque cladis non lex, verum lu-
bido eorum finem fecit. /.../
31.13 pars eorum occidisse tribunos plebis, alii quaestiones iniustas, plerique
caedem in vos fecisse pro munimento habent.88
Isti motiv se pojavi tudi pri pripovedovalcu:
42.1 nam postquam Ti. et C. Gracchus, quorum maiores Punico atque aliis
bellis multum rei publicae addiderant, vindicare plebem in libertatem et pa-
ucorum scelera patefacere coepere, nobilitas noxia atque eo perculsa ... Gra-
cchorum actionibus obviam ierat ...89
Oba se strinjata, da je o usodi ljudstva odločala samovolja plemstva
(31.7 utriusque cladis non lex verum lubido eorum finem fecit; 42.4 ea vic-
toria nobilitatis ex lubidine usa); obenem pa ne smemo zanemariti stališča
pripovedovalca, ki se izkristalizira v epizodi o quaestio Mamilia, da je na-
mreč tudi motiv popularov v konfliktu z optimati lubido. To spoznanje se
še utrdi ob koncu ekskurza 41.1–42.5, v trditvi, ki prizadevanja Grkahov
ovrednosti ravno v kontekstu lubido:
42.2–3 et sane Gracchis cupidine victoriae haud satis moderatus animus fuit.
sed bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere.90
87 Gl. prevod v nadaljevanju.
88 »Ko so ubili Tiberija Grakha, češ da si hoče zagotoviti kraljevo krono, so proti rimskemu
ljudstvu sprožili sodne preiskave; po umoru Gaja Grakha in Marka Fulvija so bili zopet
mnogi ljudje vašega stanu pobiti v ječi. Vsakokrat je strahotam napravila konec šele njihova
samovolja, nikakor zakon. /.../ Nekateri med njimi so se zavarovali s pobojem tribunov, dru-
gi s krivičnimi sodnimi procesi, večina pa z morijo takšnih, kot ste vi.«
89 »Potem ko sta namreč Tiberij in Gaj Grakh, katerih očetje so v punski in še drugih vojnah
pomagali povečevati državo, skušala ljudstvu priboriti njihovo pravico do svobode in raz-
kriti zločine peščice iz vrst plemstva, so vpleteni iz strahu pred posledicami skušali prepre-
čiti njuna prizadevanja ...«
90 »V duhu obeh Grakhov je seveda tlela prevelika želja po zmagi. Bolje je namreč v duhu po-
štenosti biti poražen kakor z nepravimi sredstvi premagati krivico.«
42.1 Gracchi vindicare plebem in libertatem et paucorum scelera patefacere
coepere ...87 (Pripovedovalec)
Usoda Grakhov oz. predstavnikov popularov v konfliktu proti optima-
tom je stalen topos Memijevega govora, ki se ponovi v omembah nasilja in
krivičnih procesov; v historični shemi Jugurtinske vojne je omemba Gra-
khov prva zelo jasna problematizacija državljanske vojne po vojni s Kar-
tagino:
31.7 occiso Ti. Graccho, quem regnum parare aiebant, in plebem Romanam
quaestiones habitae sunt; post C. Gracchi et C. Fulvi caedem item vostri or-
dinis multi mortales in carcere necati sunt: utriusque cladis non lex, verum lu-
bido eorum finem fecit. /.../
31.13 pars eorum occidisse tribunos plebis, alii quaestiones iniustas, plerique
caedem in vos fecisse pro munimento habent.88
Isti motiv se pojavi tudi pri pripovedovalcu:
42.1 nam postquam Ti. et C. Gracchus, quorum maiores Punico atque aliis
bellis multum rei publicae addiderant, vindicare plebem in libertatem et pa-
ucorum scelera patefacere coepere, nobilitas noxia atque eo perculsa ... Gra-
cchorum actionibus obviam ierat ...89
Oba se strinjata, da je o usodi ljudstva odločala samovolja plemstva
(31.7 utriusque cladis non lex verum lubido eorum finem fecit; 42.4 ea vic-
toria nobilitatis ex lubidine usa); obenem pa ne smemo zanemariti stališča
pripovedovalca, ki se izkristalizira v epizodi o quaestio Mamilia, da je na-
mreč tudi motiv popularov v konfliktu z optimati lubido. To spoznanje se
še utrdi ob koncu ekskurza 41.1–42.5, v trditvi, ki prizadevanja Grkahov
ovrednosti ravno v kontekstu lubido:
42.2–3 et sane Gracchis cupidine victoriae haud satis moderatus animus fuit.
sed bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere.90
87 Gl. prevod v nadaljevanju.
88 »Ko so ubili Tiberija Grakha, češ da si hoče zagotoviti kraljevo krono, so proti rimskemu
ljudstvu sprožili sodne preiskave; po umoru Gaja Grakha in Marka Fulvija so bili zopet
mnogi ljudje vašega stanu pobiti v ječi. Vsakokrat je strahotam napravila konec šele njihova
samovolja, nikakor zakon. /.../ Nekateri med njimi so se zavarovali s pobojem tribunov, dru-
gi s krivičnimi sodnimi procesi, večina pa z morijo takšnih, kot ste vi.«
89 »Potem ko sta namreč Tiberij in Gaj Grakh, katerih očetje so v punski in še drugih vojnah
pomagali povečevati državo, skušala ljudstvu priboriti njihovo pravico do svobode in raz-
kriti zločine peščice iz vrst plemstva, so vpleteni iz strahu pred posledicami skušali prepre-
čiti njuna prizadevanja ...«
90 »V duhu obeh Grakhov je seveda tlela prevelika želja po zmagi. Bolje je namreč v duhu po-
štenosti biti poražen kakor z nepravimi sredstvi premagati krivico.«
