Page 194 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 194
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
per munitionem, quam uti defenderet acceperat, locum hostibus introeundi
dedit, eaque Numidae cuncti inrupere.80
Ugotovitev o podkupljivosti vojakov, ki je delno razlog za poraz pri Su-
tulu, je še bolj uničujoča kot Jugurtova opazka o vsesplošno razrasli pod-
kupljivosti v Rimu, ker ustvarja vtis, da se je podkupljivost razširila tudi na
nižje sloje, kar v konfliktu med plemstvom in populari slednjim jemlje mo-
ralno prednost.
S tega stališča je problematična tudi reakcija, predstavljena v »krizni«
dikciji,81 na podrobnosti o porazu rimske vojske pri obleganju Sutula in
sramotnih pogojih predaje, ki jih je Avel prisiljen sprejeti (38.9: incolumis
omnis sub iugum missurum):
39.1 Sed ubi ea Romae conperta sunt, metus atque maeror civitatem invasere:
pars dolere pro gloria imperi, pars insolita rerum bellicarum timere libertati;
Aulo omnes infesti, ac maxume qui bello saepe praeclari fuerant, quod arma-
tus dedecore potius quam manu salutem quaesiverat.82
Nujni vtis je, da je reakcija na avaritia nobilitatis, ki glavni izraz doseže
v Mamilijevem zakonskem predlogu (quaestio Mamilia) o sodni preiska-
vi proti vsem Jugurtovim zaveznikom in tistim, ki so jemali podkupnine
(40.1), posledica strahu (vendar ne metus hostilis, ki je pozitiven moment,
kakor pripovedovalec opozori v nadaljevanju, v ekskurzu o konfliktih med
strankami), ne pa iskrene ogorčenosti zaradi korupcije in nesposobnosti,
čeprav je Mamilij ta zakonski predlog po vsej verjetnosti oblikoval takoj ob
nastopu službe, najbrž še preden se je v Rimu razvedelo o Avlovi predaji.83
Pomenljivo je tudi izrazje v pripovedi o quaestio Mamilia: motivacija plebis
za zakon, ki so mu nasprotniki razumljivo nasprotovali zaradi zavesti o so-
krivdi (40.2: huic rogationi partim conscii sibi, alii ex partium invidia peri-
cula metuentes ... inpedimenta parabant), ni skrb za državo (cura rei publi-
80 »Medtem je skušal /sc. Jugurta/ podnevi in ponoči po pretkanih pomočnikih podkupiti
vojsko, njene centurione in konjeniške častnike, da bi se mu bodisi pridružili, bodisi da bi
ob danem znamenju dezertirali. /.../ Med tistimi pa, za katere smo že malo prej omenili, da
so sprejeli podkupnino, se je ena kohorta Ligurov, dve konjeniški enoti Tračanov in še nekaj
nevadnih pehotnih vojakov pridružilo kralju, centurion prvega oddelka tretje legije pa je na
utrjenem odseku, za katerega obrambo je bil zadolžen, odprl prehod, skozi katerega so vdrli
vsi Numidijci. «
81 Prim. reakcijo v Rimu ob razkritju Katilinove zarote, C. 31.1–3.
82 »Ko se je za vse to izvedelo v Rimu, sta mesto zajela preplah in žalost: nekateri so obžalova-
li okrnjeni ugled države, drugi, ki niso bili vajeni vojnih razmer, so se bali za svojo svobodo.
Vsi pa so bili jezni na Avla, še najbolj tisti, ki so se proslavili v vojnah, ker si je, čeprav je bil
oborožen, raje izprosil življenje, kakor da bi si ga izbojeval.«
83 Prim. G. M. Paul, A Historical Commentary on Sallust‘s Bellum Iugurthinum, Liverpool
1984, 116.
per munitionem, quam uti defenderet acceperat, locum hostibus introeundi
dedit, eaque Numidae cuncti inrupere.80
Ugotovitev o podkupljivosti vojakov, ki je delno razlog za poraz pri Su-
tulu, je še bolj uničujoča kot Jugurtova opazka o vsesplošno razrasli pod-
kupljivosti v Rimu, ker ustvarja vtis, da se je podkupljivost razširila tudi na
nižje sloje, kar v konfliktu med plemstvom in populari slednjim jemlje mo-
ralno prednost.
S tega stališča je problematična tudi reakcija, predstavljena v »krizni«
dikciji,81 na podrobnosti o porazu rimske vojske pri obleganju Sutula in
sramotnih pogojih predaje, ki jih je Avel prisiljen sprejeti (38.9: incolumis
omnis sub iugum missurum):
39.1 Sed ubi ea Romae conperta sunt, metus atque maeror civitatem invasere:
pars dolere pro gloria imperi, pars insolita rerum bellicarum timere libertati;
Aulo omnes infesti, ac maxume qui bello saepe praeclari fuerant, quod arma-
tus dedecore potius quam manu salutem quaesiverat.82
Nujni vtis je, da je reakcija na avaritia nobilitatis, ki glavni izraz doseže
v Mamilijevem zakonskem predlogu (quaestio Mamilia) o sodni preiska-
vi proti vsem Jugurtovim zaveznikom in tistim, ki so jemali podkupnine
(40.1), posledica strahu (vendar ne metus hostilis, ki je pozitiven moment,
kakor pripovedovalec opozori v nadaljevanju, v ekskurzu o konfliktih med
strankami), ne pa iskrene ogorčenosti zaradi korupcije in nesposobnosti,
čeprav je Mamilij ta zakonski predlog po vsej verjetnosti oblikoval takoj ob
nastopu službe, najbrž še preden se je v Rimu razvedelo o Avlovi predaji.83
Pomenljivo je tudi izrazje v pripovedi o quaestio Mamilia: motivacija plebis
za zakon, ki so mu nasprotniki razumljivo nasprotovali zaradi zavesti o so-
krivdi (40.2: huic rogationi partim conscii sibi, alii ex partium invidia peri-
cula metuentes ... inpedimenta parabant), ni skrb za državo (cura rei publi-
80 »Medtem je skušal /sc. Jugurta/ podnevi in ponoči po pretkanih pomočnikih podkupiti
vojsko, njene centurione in konjeniške častnike, da bi se mu bodisi pridružili, bodisi da bi
ob danem znamenju dezertirali. /.../ Med tistimi pa, za katere smo že malo prej omenili, da
so sprejeli podkupnino, se je ena kohorta Ligurov, dve konjeniški enoti Tračanov in še nekaj
nevadnih pehotnih vojakov pridružilo kralju, centurion prvega oddelka tretje legije pa je na
utrjenem odseku, za katerega obrambo je bil zadolžen, odprl prehod, skozi katerega so vdrli
vsi Numidijci. «
81 Prim. reakcijo v Rimu ob razkritju Katilinove zarote, C. 31.1–3.
82 »Ko se je za vse to izvedelo v Rimu, sta mesto zajela preplah in žalost: nekateri so obžalova-
li okrnjeni ugled države, drugi, ki niso bili vajeni vojnih razmer, so se bali za svojo svobodo.
Vsi pa so bili jezni na Avla, še najbolj tisti, ki so se proslavili v vojnah, ker si je, čeprav je bil
oborožen, raje izprosil življenje, kakor da bi si ga izbojeval.«
83 Prim. G. M. Paul, A Historical Commentary on Sallust‘s Bellum Iugurthinum, Liverpool
1984, 116.
