Page 195 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 195
Bellum Iugurthinum
cae), temveč sovraštvo do plemstva (odium nobilitatis). Pripovedovalčev ko-
mentar je jasen: tanta lubido in partibus erat (40.3). Ugotovitev je s stališča
konflikta med plebs in nobilitas uničujoča: lubido je negativen koncept, ki
je tesno povezan z ambitio, avaritia in ostalimi antivrednotami.
Epizoda o Mamilijevem zakonskem predlogu se sicer zdi iztočnica za
ekskurz o strankarskih konfliktih v Rimu, vendar zgradba celotnega od-
lomka 30.1–42.5 kaže bolj zapleteno strukturo. Vrnimo se torej k »okvi-
ru« opisanih dveh epizod, k Memijevemu govoru in ekskurzu o strankar-
stvu v Rimu. Čeprav je govor, kakor smo že večkrat omenili, ena sama se-
kvenca notranjega žarišča, imata Memijev govor in ekskurz o strankah ne-
kaj idejnih skupnih točk, ki v Memijevem govoru razkrivajo sledove pripo-
vedovalčeve strategije.
Oba, Memij in pripovedovalec, opozarjata na potentia paucorum – moč
v rokah maloštevilnih, pri tem pa se dikcija govornika in pripovedovalca o
tej temi, to nam ne more ostati skrito, zbliža celo v stilističnih učinkih; v
obeh pasusih namreč zasledimo asindeton:
31.20 nisi forte nondum etiam vos dominationis eorum satietas tenet et illa
quam haec tempora magis placent, quom regna provinciae leges iura iudicia
bella atque paces, postremo divina et humana omnia penes paucos erant.84
(Memij)
41.7 paucorum arbitrio belli domique agitabatur; penes eosdem aerarium
provinciae magistratus gloriae triumphique erant85 (Pripovedovalec)
V borbi proti samovolji oligarhije se oba sklicujeta na libertas:
30.3–31.5 at C. Memmius ... inter dubitationem et moras senatus contionibus
populum ad vindicandum hortari, monere, ne rem publicam, ne libertatem
suam desererent, multa superba et crudelia facinora nobilitatis ostendere /.../
certe ego libertatem, quae mihi a parente meo tradita est, experiar. verum id
frustra an ob rem faciam, in vostra manu situm est, Quirites.86 (Memij)
84 »Morda pa vam še vedno ni dovolj njihovega oblastništva in so vam ljubši kakor današnji ti-
sti časi, ko je bilo prav vse v rokah peščice: kraljestva, province, zakoni, pravica, sodstvo, voj-
na in mir, skratka, vsa človeška in božja stvarnost. «
85 »V zunanji in notranji politiki je vladala volja peščice; zakladnica, province, državne služ-
be, odlikovanja in triumfi, vse je bilo v njihovih rokah «
86 »Gaj Memij ... je med omahovanjem in zavlačevanjem v senatu na ljudskih zborovanjih lju-
di spodbujal k dejanjem, svaril jih je, naj se nikar ne odpovejo svoji državi, svoji svbodi, opo-
zarjal je na številne ošabne in krute zločine plemstva /.../ Jaz bom vobodo, zapuščino svoje-
ga očeta, prav gotovo izkoristil. V vaših rokah pa je, Kviriti, ali bo moje prizadevanje imelo
smisel ali bo zaman.«
cae), temveč sovraštvo do plemstva (odium nobilitatis). Pripovedovalčev ko-
mentar je jasen: tanta lubido in partibus erat (40.3). Ugotovitev je s stališča
konflikta med plebs in nobilitas uničujoča: lubido je negativen koncept, ki
je tesno povezan z ambitio, avaritia in ostalimi antivrednotami.
Epizoda o Mamilijevem zakonskem predlogu se sicer zdi iztočnica za
ekskurz o strankarskih konfliktih v Rimu, vendar zgradba celotnega od-
lomka 30.1–42.5 kaže bolj zapleteno strukturo. Vrnimo se torej k »okvi-
ru« opisanih dveh epizod, k Memijevemu govoru in ekskurzu o strankar-
stvu v Rimu. Čeprav je govor, kakor smo že večkrat omenili, ena sama se-
kvenca notranjega žarišča, imata Memijev govor in ekskurz o strankah ne-
kaj idejnih skupnih točk, ki v Memijevem govoru razkrivajo sledove pripo-
vedovalčeve strategije.
Oba, Memij in pripovedovalec, opozarjata na potentia paucorum – moč
v rokah maloštevilnih, pri tem pa se dikcija govornika in pripovedovalca o
tej temi, to nam ne more ostati skrito, zbliža celo v stilističnih učinkih; v
obeh pasusih namreč zasledimo asindeton:
31.20 nisi forte nondum etiam vos dominationis eorum satietas tenet et illa
quam haec tempora magis placent, quom regna provinciae leges iura iudicia
bella atque paces, postremo divina et humana omnia penes paucos erant.84
(Memij)
41.7 paucorum arbitrio belli domique agitabatur; penes eosdem aerarium
provinciae magistratus gloriae triumphique erant85 (Pripovedovalec)
V borbi proti samovolji oligarhije se oba sklicujeta na libertas:
30.3–31.5 at C. Memmius ... inter dubitationem et moras senatus contionibus
populum ad vindicandum hortari, monere, ne rem publicam, ne libertatem
suam desererent, multa superba et crudelia facinora nobilitatis ostendere /.../
certe ego libertatem, quae mihi a parente meo tradita est, experiar. verum id
frustra an ob rem faciam, in vostra manu situm est, Quirites.86 (Memij)
84 »Morda pa vam še vedno ni dovolj njihovega oblastništva in so vam ljubši kakor današnji ti-
sti časi, ko je bilo prav vse v rokah peščice: kraljestva, province, zakoni, pravica, sodstvo, voj-
na in mir, skratka, vsa človeška in božja stvarnost. «
85 »V zunanji in notranji politiki je vladala volja peščice; zakladnica, province, državne služ-
be, odlikovanja in triumfi, vse je bilo v njihovih rokah «
86 »Gaj Memij ... je med omahovanjem in zavlačevanjem v senatu na ljudskih zborovanjih lju-
di spodbujal k dejanjem, svaril jih je, naj se nikar ne odpovejo svoji državi, svoji svbodi, opo-
zarjal je na številne ošabne in krute zločine plemstva /.../ Jaz bom vobodo, zapuščino svoje-
ga očeta, prav gotovo izkoristil. V vaših rokah pa je, Kviriti, ali bo moje prizadevanje imelo
smisel ali bo zaman.«
