Page 188 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 188
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
razčlenjene strukture jo loči izraz postremo –, s katero Jugurta poslance od-
pusti, češ da bo kmalu (brevi) po poslancih o vsej zadevi poročal v Rimu.
Nadaljevanje pripovedi v naslednjem poglavju, kjer se nadaljuje epizo-
da o obleganju Cirte (20.1–26.3), pomaga ustvarjati vtis, da Jugurta ure-
sničuje svoj načrt glede na spoznanje o avaritia nobilitatis v Rimu. Na to
kažeta dve fazi v obleganju Cirte; prvič namreč senat pošlje v Rim odpo-
slance, o katerih ne izvemo nič osebnega, pač pa pripovedovalec posebej
izpostavlja njihovo mladost: postquam senatus de bello eorum accepit, tres
adulescentes in Africam legantur (21.4). Izraz adulescentes pri tem ne na-
miguje zgolj na specifično starost prve skupine poslancev, temveč politič-
no neizkušenost oz. nizek politični status65 in kvečjemu relativno mladost
v primerjavi z izkušeno starostjo;66 nato kaže tudi opazka v 25.4 (gl. spo-
daj). Dejstvo, da je Jugurta zgolj izkoristil njihovo naivnost ali nizek poli-
tični vpliv, nakazuje nadaljevanje obleganja v 23.1: Iugurtha ubi eos Africa
decessisse ratus est neque propter loci naturam Cirtam armis expugnare po-
test, vallo atque fossa moenia circumdat ... Adherbalovo pismo 24.2–10, v
katerem se zgolj ponovijo ideje, izražene že v njegovem govoru pred sena-
tom 14.1–25 in ki utrjujejo njegovo podobo žrtve v konfliktu z Jugurto;
pomemben dodatek v tem pismu pa je misel v 24.5, ki skozi Adherbalov
žariščevalski utrjuje vtis o Jugurtovih naklepih, da se namreč želi polasti-
ti njegovega dela kraljestva, ne da bi pri tem izgubil svoje povezave z zave-
zniki v Rimu:
tamen intellego illum ... simul amicitiam vostram et regnum meum spe-
rare
Adherbalovo pismo prinese preobrat v drugo fazo obleganja Cirte, ko
senat sklene v Numidijo poslati starejše – in izkušene –, poslance: legantur
tamen in Africam maiores natu nobiles, amplis honoribus usi (25.4); Jugur-
tov odnos to poslancev, med katerimi je imenovan le Mark Skaver, je tokrat
diametralno nasproten; v sekvenci, ki znova zaniha proti notranjemu žari-
šču, pripovedovalec raziskuje Jugurtove strahove, ki so osredotočeni pred-
vsem na Skavra, vendar tokrat prvič tudi na jezo senata:
25.7 timebat /sc. Iugurtha/ iram senatus, ni paruisset legatis ...
25.10 neque quod intenderat efficere potest, ut, prius quam legatos
conveniret, Adherbalis potiretur / ne amplius morando Scaurum,
quem plurumum metuebat, incenderet ...
65 Prim. C. 3.3: sed ego adulescentulus initio ... studio ad rem publicam latus sum; Hist. 1.86:
Curionem quaesit, uti adulescentior et a populi suffragiis integer aetati concederet Mamerci.
66 Prim. C. 49.2: Catulus ex petitione pontificatus odio incensus quod extrema aetate ... ab
adulescentulo Caesare victus discesserat.
razčlenjene strukture jo loči izraz postremo –, s katero Jugurta poslance od-
pusti, češ da bo kmalu (brevi) po poslancih o vsej zadevi poročal v Rimu.
Nadaljevanje pripovedi v naslednjem poglavju, kjer se nadaljuje epizo-
da o obleganju Cirte (20.1–26.3), pomaga ustvarjati vtis, da Jugurta ure-
sničuje svoj načrt glede na spoznanje o avaritia nobilitatis v Rimu. Na to
kažeta dve fazi v obleganju Cirte; prvič namreč senat pošlje v Rim odpo-
slance, o katerih ne izvemo nič osebnega, pač pa pripovedovalec posebej
izpostavlja njihovo mladost: postquam senatus de bello eorum accepit, tres
adulescentes in Africam legantur (21.4). Izraz adulescentes pri tem ne na-
miguje zgolj na specifično starost prve skupine poslancev, temveč politič-
no neizkušenost oz. nizek politični status65 in kvečjemu relativno mladost
v primerjavi z izkušeno starostjo;66 nato kaže tudi opazka v 25.4 (gl. spo-
daj). Dejstvo, da je Jugurta zgolj izkoristil njihovo naivnost ali nizek poli-
tični vpliv, nakazuje nadaljevanje obleganja v 23.1: Iugurtha ubi eos Africa
decessisse ratus est neque propter loci naturam Cirtam armis expugnare po-
test, vallo atque fossa moenia circumdat ... Adherbalovo pismo 24.2–10, v
katerem se zgolj ponovijo ideje, izražene že v njegovem govoru pred sena-
tom 14.1–25 in ki utrjujejo njegovo podobo žrtve v konfliktu z Jugurto;
pomemben dodatek v tem pismu pa je misel v 24.5, ki skozi Adherbalov
žariščevalski utrjuje vtis o Jugurtovih naklepih, da se namreč želi polasti-
ti njegovega dela kraljestva, ne da bi pri tem izgubil svoje povezave z zave-
zniki v Rimu:
tamen intellego illum ... simul amicitiam vostram et regnum meum spe-
rare
Adherbalovo pismo prinese preobrat v drugo fazo obleganja Cirte, ko
senat sklene v Numidijo poslati starejše – in izkušene –, poslance: legantur
tamen in Africam maiores natu nobiles, amplis honoribus usi (25.4); Jugur-
tov odnos to poslancev, med katerimi je imenovan le Mark Skaver, je tokrat
diametralno nasproten; v sekvenci, ki znova zaniha proti notranjemu žari-
šču, pripovedovalec raziskuje Jugurtove strahove, ki so osredotočeni pred-
vsem na Skavra, vendar tokrat prvič tudi na jezo senata:
25.7 timebat /sc. Iugurtha/ iram senatus, ni paruisset legatis ...
25.10 neque quod intenderat efficere potest, ut, prius quam legatos
conveniret, Adherbalis potiretur / ne amplius morando Scaurum,
quem plurumum metuebat, incenderet ...
65 Prim. C. 3.3: sed ego adulescentulus initio ... studio ad rem publicam latus sum; Hist. 1.86:
Curionem quaesit, uti adulescentior et a populi suffragiis integer aetati concederet Mamerci.
66 Prim. C. 49.2: Catulus ex petitione pontificatus odio incensus quod extrema aetate ... ab
adulescentulo Caesare victus discesserat.
