Page 187 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 187
Bellum Iugurthinum
žejo poteze oblastne arogance in sprevržene (pripovedovalčeve) retorike,
predvsem v rabi moralnih konceptov virtus, ius (gentium) in scelus:63
22.2 quorum Iugurtha accepta oratione respondit sibi neque maius quicquam
neque carius auctoritate senatus esse. ab adulescentia ita se enisum, ut ab optumo quo-
que probaretur; virtute, non malitia P. Scipioni, summo viro, placuisse; ob easdem artis
a Micipsa, non penuria liberorum in regnum adoptatum esse. ceterum, quo plura bene
atque strenue fecisset, eo animum suom iniuriam minus tolerare. Adherbalem dolis vi-
tae suae insidiatum; quod ubi conperisset, sceleri eius obviam isse. populum Romanum
neque recte neque pro bono facturum, si ab iure gentium sese prohibuerit. postremo de
omnibus rebus legatos Romam brevi missurum.64
Struktura Jugurtovih odgovorov kaže dodelano Ringkomposition; v
strukturi A – B – C – C – B –A si izmenjaje sledijo teme
senatus – čut za pravično in dobro – virtus – virtus (eaedem artes) – čut
za pravično in dobro – populus Romanus
Iugurtha respondit
A: sibi neque maius quicquam neque carius auctoritate senatus esse
B: ab adulescentia se enisum, ut optumo quoque probaretur
C: virtute non malitia (!) P. Scipioni ... placuisse
C: ob easdem artis (!) a Micipsa ... in regnum adoptatum esse
B: quo plura bene fecisset ... eo minus iniuriam tolerare. Adherbalem ...
insidiatum ... sceleri eius obviam isse
A: populum Romanum neque recte neque pro bono facturum, si ab iure
gentium sese prohibuerit
Vse to omogoča sklep, da se pripovedovalec zelo tesno oklepa te sekven-
ce notranjega žarišča in vanjo aktivno posega s preurejanjem Jugurtovih
odgovorov poslancem; zlasti v rabi pojmov virtus (=eaedem artes) in scelus,
ki daleč odstopa od teh konceptov v pripovedovalčevem žariščevalskem
prostoru, gre za pomembno karakterizacijsko sredstvo, h kateremu prispe-
va učinek zaključne trditve v tej sekvenci notranjega žarišča – od zgoraj
63 Prim. Katilinov govor C. 20–22.
64 »Jugurta jih je (poslance, op. prev.) sprejel v avdienco in jim odvrnil, da pri njem nič ne velja
toliko kot avtoriteta senata, nič ni od nje pomembnejšega. Že od mladosti si prizadeva, da
bi si zaslužil priznanje najboljših ljudi; naklonjenost Publija Scipiona, tega izjemnega moža,
si je zaslužil s krepostjo, ne s hudobijami in tudi Mikipsa ga je kot dediča zakraljevi prestol
posinovil zaradi teh kakovosti, ne pa zato, ker bi mu manjkalo sinov. Sicer pa, pogosteje ko
je v svojih dejanjih izkazal vrlega duha, tem teže se zdaj sprijazni s krivicami; prav Adherbal
mu s spletkami streže po življenju in ko je to izvedel, mu je preprepričil njegov zločinski na-
klep.Če mu bo rimsko ljudstvo branilo zgolj uresničevati mednarodno pravo, bo to vse prej
kot v dober in pravičen namen. Sicer pa bo zastran vseh teh reči kmalu v Rim poslal poslan-
ce.«
žejo poteze oblastne arogance in sprevržene (pripovedovalčeve) retorike,
predvsem v rabi moralnih konceptov virtus, ius (gentium) in scelus:63
22.2 quorum Iugurtha accepta oratione respondit sibi neque maius quicquam
neque carius auctoritate senatus esse. ab adulescentia ita se enisum, ut ab optumo quo-
que probaretur; virtute, non malitia P. Scipioni, summo viro, placuisse; ob easdem artis
a Micipsa, non penuria liberorum in regnum adoptatum esse. ceterum, quo plura bene
atque strenue fecisset, eo animum suom iniuriam minus tolerare. Adherbalem dolis vi-
tae suae insidiatum; quod ubi conperisset, sceleri eius obviam isse. populum Romanum
neque recte neque pro bono facturum, si ab iure gentium sese prohibuerit. postremo de
omnibus rebus legatos Romam brevi missurum.64
Struktura Jugurtovih odgovorov kaže dodelano Ringkomposition; v
strukturi A – B – C – C – B –A si izmenjaje sledijo teme
senatus – čut za pravično in dobro – virtus – virtus (eaedem artes) – čut
za pravično in dobro – populus Romanus
Iugurtha respondit
A: sibi neque maius quicquam neque carius auctoritate senatus esse
B: ab adulescentia se enisum, ut optumo quoque probaretur
C: virtute non malitia (!) P. Scipioni ... placuisse
C: ob easdem artis (!) a Micipsa ... in regnum adoptatum esse
B: quo plura bene fecisset ... eo minus iniuriam tolerare. Adherbalem ...
insidiatum ... sceleri eius obviam isse
A: populum Romanum neque recte neque pro bono facturum, si ab iure
gentium sese prohibuerit
Vse to omogoča sklep, da se pripovedovalec zelo tesno oklepa te sekven-
ce notranjega žarišča in vanjo aktivno posega s preurejanjem Jugurtovih
odgovorov poslancem; zlasti v rabi pojmov virtus (=eaedem artes) in scelus,
ki daleč odstopa od teh konceptov v pripovedovalčevem žariščevalskem
prostoru, gre za pomembno karakterizacijsko sredstvo, h kateremu prispe-
va učinek zaključne trditve v tej sekvenci notranjega žarišča – od zgoraj
63 Prim. Katilinov govor C. 20–22.
64 »Jugurta jih je (poslance, op. prev.) sprejel v avdienco in jim odvrnil, da pri njem nič ne velja
toliko kot avtoriteta senata, nič ni od nje pomembnejšega. Že od mladosti si prizadeva, da
bi si zaslužil priznanje najboljših ljudi; naklonjenost Publija Scipiona, tega izjemnega moža,
si je zaslužil s krepostjo, ne s hudobijami in tudi Mikipsa ga je kot dediča zakraljevi prestol
posinovil zaradi teh kakovosti, ne pa zato, ker bi mu manjkalo sinov. Sicer pa, pogosteje ko
je v svojih dejanjih izkazal vrlega duha, tem teže se zdaj sprijazni s krivicami; prav Adherbal
mu s spletkami streže po življenju in ko je to izvedel, mu je preprepričil njegov zločinski na-
klep.Če mu bo rimsko ljudstvo branilo zgolj uresničevati mednarodno pravo, bo to vse prej
kot v dober in pravičen namen. Sicer pa bo zastran vseh teh reči kmalu v Rim poslal poslan-
ce.«
