Page 183 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 183
Bellum Iugurthinum
cutum accepimus) zoperstavi le Adherbal.52 V govoru, ki je skladen z nje-
govo kratko karakterizacijo v 20.2 quietus, inbellis, placido ingenio, oppor-
tunus iniuriae, metuens magis quam metuendus, Adherbal precej nepove-
zano predstavi svoje težave v sledečih opornih točkah, v katerih se v dik-
ciji precej »zbliža« s pripovedovalcem (zlasti v 2. točki): 1. familia nostra
cum populo Romano bello Carthaginiensi amicitiam instituit – Numidija
je bila s svojimi uslugami vedno na voljo Rimu (14.1–2, 14.5, 14.8, 14.10,
14.12–13, 14.17–18); 2. regnum Numidiae vostrum est – Numidija je tako
rekoč last rimske državi in zato je prav, da jo brani pred plenilcem (14.1,
14.8, 14.25); 3. maiestatis populi Romani est prohibere iniuriam –dostojan-
stvo nalaga Rimu, da varuje pred krivicami (14.7, 14.16, 14.25); 4. Iugurt-
ha, homo omnium, quos terra sustinet, sceleratissimus – Jugurta je brezbo-
žen zločinec (14.2, 14.11, 14.15, 14.21).
Sekvenca notranjega žarišča v 8.1 je pri Jugurtovi karakterizaciji ena nje-
nih ključnih točk: v to karakterizacijo je v numantinski epizodi pritegnjena
tudi avaritia nobilitatis v Rimu, ki se ponovi v senatski razpravi v 15.2–5:
15.2–5 senatus statim consulitur. fautores legatorum, praeterea senatus ma-
gna pars gratia depravata Adherbalis dicta contemnere, Iugurthae virtutem
extollere laudibus; gratia, voce, denique omnibus modis pro alieno scelere
et flagitio, sua quasi pro gloria, nitebantur. at contra pauci, quibus bonum et
aequom divitiis carius erat, subveniundum Adherbali et Hiempsalis mortem
severe vindicandam censebant, sed ex omnibus maxume Aemilius Scaurus,
homo nobilis inpiger factiosus, avidus potentiae honoris divitiarum, ceterum
vitia sua callide occultans. is postquam videt regis largitionem famosam inpu-
dentemque, veritus, quod in tali re solet, ne polluta licentia invidiam adcende-
ret, animum a consueta lubidine continuit.53
52 Ob številnih aluzijah na tragiško dikcijo (C. Dué, Tragic History and barbarian Speech in
Sallust‘s Jugurtha, HSPh 100 (2000), 318ss.) je jasno, da je govor močno literariziran, in da v
njem najdemo »pripovedovalčeve komentarje« (gl. zgoraj), vendar uvodna formulacija Ad-
herbalem hoc modo locutum accepimus ne pomeni nujno, da gre za popoln konstrukt; uvodni
izraz accepimus, ki ga najdemo tudi v C. 6.1(urbem Romam, sicuti ego accepi) prav lahko na-
miguje tudi na pisni vir (o praksi beleženja govorov ali pisem v senatu gl. G. Pobežin, Ut in
aere incideretur, 2008). Tudi zgradba govora v skladu s principi retorike (R. Ullmann, La
technique des discours, 33–35) ne dokazuje a priori, da gre za retorični konstrukt; numidijski
dvor je v nekaterih potezah opisan kot precej heleniziran, zato ni nemogoč sklep, da bi bil
Hiempsal, Adherbal in Jugurta deležni grške izobrazbe – tudi sicer pripovedovalec namigu-
je na njihovo vzgojo v 5.7 (quem Masinissa ... eodem cultu quo liberos suos domi habuit).
53 »Senat je nemudoma pričel z zasedanjem. Privrženci odposlancev in z njimi večina v se-
natu, ki je bila podkupljena, so z zaničevanjem sprejeli Adherbalove besede in pričeli nav-
dušeno hvaliti Jugurtove kakovosti; tuji krivdi in zločinu so na ves glas postavljali v bran
lasten ugled, kakor da bi varovali svojo čast. Nasprotno pa se je peščica tistih, ki sta jim po-
štenost in pravica pomenila več kot bogastvo, vztrajala, da je treba Adherbalu poslati pomoč
cutum accepimus) zoperstavi le Adherbal.52 V govoru, ki je skladen z nje-
govo kratko karakterizacijo v 20.2 quietus, inbellis, placido ingenio, oppor-
tunus iniuriae, metuens magis quam metuendus, Adherbal precej nepove-
zano predstavi svoje težave v sledečih opornih točkah, v katerih se v dik-
ciji precej »zbliža« s pripovedovalcem (zlasti v 2. točki): 1. familia nostra
cum populo Romano bello Carthaginiensi amicitiam instituit – Numidija
je bila s svojimi uslugami vedno na voljo Rimu (14.1–2, 14.5, 14.8, 14.10,
14.12–13, 14.17–18); 2. regnum Numidiae vostrum est – Numidija je tako
rekoč last rimske državi in zato je prav, da jo brani pred plenilcem (14.1,
14.8, 14.25); 3. maiestatis populi Romani est prohibere iniuriam –dostojan-
stvo nalaga Rimu, da varuje pred krivicami (14.7, 14.16, 14.25); 4. Iugurt-
ha, homo omnium, quos terra sustinet, sceleratissimus – Jugurta je brezbo-
žen zločinec (14.2, 14.11, 14.15, 14.21).
Sekvenca notranjega žarišča v 8.1 je pri Jugurtovi karakterizaciji ena nje-
nih ključnih točk: v to karakterizacijo je v numantinski epizodi pritegnjena
tudi avaritia nobilitatis v Rimu, ki se ponovi v senatski razpravi v 15.2–5:
15.2–5 senatus statim consulitur. fautores legatorum, praeterea senatus ma-
gna pars gratia depravata Adherbalis dicta contemnere, Iugurthae virtutem
extollere laudibus; gratia, voce, denique omnibus modis pro alieno scelere
et flagitio, sua quasi pro gloria, nitebantur. at contra pauci, quibus bonum et
aequom divitiis carius erat, subveniundum Adherbali et Hiempsalis mortem
severe vindicandam censebant, sed ex omnibus maxume Aemilius Scaurus,
homo nobilis inpiger factiosus, avidus potentiae honoris divitiarum, ceterum
vitia sua callide occultans. is postquam videt regis largitionem famosam inpu-
dentemque, veritus, quod in tali re solet, ne polluta licentia invidiam adcende-
ret, animum a consueta lubidine continuit.53
52 Ob številnih aluzijah na tragiško dikcijo (C. Dué, Tragic History and barbarian Speech in
Sallust‘s Jugurtha, HSPh 100 (2000), 318ss.) je jasno, da je govor močno literariziran, in da v
njem najdemo »pripovedovalčeve komentarje« (gl. zgoraj), vendar uvodna formulacija Ad-
herbalem hoc modo locutum accepimus ne pomeni nujno, da gre za popoln konstrukt; uvodni
izraz accepimus, ki ga najdemo tudi v C. 6.1(urbem Romam, sicuti ego accepi) prav lahko na-
miguje tudi na pisni vir (o praksi beleženja govorov ali pisem v senatu gl. G. Pobežin, Ut in
aere incideretur, 2008). Tudi zgradba govora v skladu s principi retorike (R. Ullmann, La
technique des discours, 33–35) ne dokazuje a priori, da gre za retorični konstrukt; numidijski
dvor je v nekaterih potezah opisan kot precej heleniziran, zato ni nemogoč sklep, da bi bil
Hiempsal, Adherbal in Jugurta deležni grške izobrazbe – tudi sicer pripovedovalec namigu-
je na njihovo vzgojo v 5.7 (quem Masinissa ... eodem cultu quo liberos suos domi habuit).
53 »Senat je nemudoma pričel z zasedanjem. Privrženci odposlancev in z njimi večina v se-
natu, ki je bila podkupljena, so z zaničevanjem sprejeli Adherbalove besede in pričeli nav-
dušeno hvaliti Jugurtove kakovosti; tuji krivdi in zločinu so na ves glas postavljali v bran
lasten ugled, kakor da bi varovali svojo čast. Nasprotno pa se je peščica tistih, ki sta jim po-
štenost in pravica pomenila več kot bogastvo, vztrajala, da je treba Adherbalu poslati pomoč
