Page 178 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 178
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
dar je historični okvir z mestoma pomanjkljivo datacijo podrejen obravna-
vi političnih vprašanj.34
Izraz quia magnum et atrox variaque victoria fuit je τόπος o pomemb-
nosti vojne kot opisovane materije, ki je pričakovan, čeprav teže dokazljiv,
kot otvoritvena misel o novi vrsti zločinskega početja v Katilinovi zaro-
ti (nam id facinus in primis ego memorabile existumo sceleris atque pericu-
li novitate).35 Vojne z Jugurto po pomenu ali težavnosti ni mogoče primer-
jati npr. s tretjo Punsko vojno v istem stoletju ali celo z vojnami s Kimbri
in Tevtoni; pred l. 107 v Numidiji bržkone ni bilo več rimskih vojakov kot
običajni dve konzularni legiji s podpornimi zavezniškimi kontingenti.
Pomembneje je, da pripovedovalec ne pripoveduje te zgodbe zgolj quia
magnum et atrox variaque victoria fuit, torej ker gre za »pomembno in
težko vojno«, temveč tudi quia tunc primum superbiae nobilitatis obviam
itum est – torej zato, ker v tem obdobju beleži razkroj državnega reda36 ter
začetek konflikta z avaritia in superbia nobilitatis. Jugurtinska vojna ni le
biografsko uokvirjen prikaz vojne, ki je imela na zunanjepolitičnem po-
dročju prej trgovske kot pomembne politične implikacije,37 pač pa je pri-
kaz vojne, pri kateri gre v resnici za notranjepolitični koflikt, ki se odvija na
vojnem prizorišču na numidijskih tleh. Drugi pomemben vidik, ki ga pri-
povedovalec dobro razume, je dejstvo, da je ta vojna zgolj uvod v državljan-
sko vojno (bellum Italicum) – bellum atque vastitas Italiae.
5.4–19.8: ἀρχαιολογία
Pričujoči »naslov« obravnave poglavij 5.4–16.5 je aluzija na odlomek
Tukididove Peloponeške vojne, ker obravnavajo del predzgodovine vojne z
Jugurto.38 Vprašanje »tekstualne geografije«39 za pričujočo analizo sicer
ni usodnega pomena, moramo opozoriti, da novejše študije o strukturi dela
kažejo precej nesoglasij.40 Čeprav se zdi misel, da delo ob nastanku ni bilo
34 H. V. Canter, The Chronology of Sallust‘s Jugurtha, CJ 6/7 (1911), 295.
35 Prim. Sall. C. 4.1–5; Th. 1.1.1–2.
36 D. C. Earl, The Political Thought of Sallust, 61.
37 Prim. 26.3 poboj italskih trgovcev pri Cirti in 67.3 pri Vagi.
38 Prim. Th. 1.1–23 in C. 6–13 (»Razširjeni prolog«); gl. str. 101ss.
39 Prim. T. F. Scanlon, Textual Geography in Sallust‘s The War with Jugurtha, Ramus 17
(1988).
40 Med novejšimi študijami, ki se posvečajo temu vprašanju in ki jih bomo citirali tudi v na-
daljevanju, naj navedemo K. Büchner, Der Aufbau des von Sallusts Bellum Iugurthinum,
Hermes Einzelscriften 9 (1953); K. Vretska, Studien zu Sallusts »Bellum Iugurthinum«,
Wien 1955; A. D. Leeman, Aufbau und Absicht von Sallusts Bellum Iugurthinum, Amster-
dam 1957; C. Kraus, The Jugurthine Disorder, v: The Limits of Historiography: Genre and
Narrative in Ancient Historical Texts, ur. C. S. Kraus, Leiden, Boston 1999; R. Syme, Sal-
lust (140 ss).
dar je historični okvir z mestoma pomanjkljivo datacijo podrejen obravna-
vi političnih vprašanj.34
Izraz quia magnum et atrox variaque victoria fuit je τόπος o pomemb-
nosti vojne kot opisovane materije, ki je pričakovan, čeprav teže dokazljiv,
kot otvoritvena misel o novi vrsti zločinskega početja v Katilinovi zaro-
ti (nam id facinus in primis ego memorabile existumo sceleris atque pericu-
li novitate).35 Vojne z Jugurto po pomenu ali težavnosti ni mogoče primer-
jati npr. s tretjo Punsko vojno v istem stoletju ali celo z vojnami s Kimbri
in Tevtoni; pred l. 107 v Numidiji bržkone ni bilo več rimskih vojakov kot
običajni dve konzularni legiji s podpornimi zavezniškimi kontingenti.
Pomembneje je, da pripovedovalec ne pripoveduje te zgodbe zgolj quia
magnum et atrox variaque victoria fuit, torej ker gre za »pomembno in
težko vojno«, temveč tudi quia tunc primum superbiae nobilitatis obviam
itum est – torej zato, ker v tem obdobju beleži razkroj državnega reda36 ter
začetek konflikta z avaritia in superbia nobilitatis. Jugurtinska vojna ni le
biografsko uokvirjen prikaz vojne, ki je imela na zunanjepolitičnem po-
dročju prej trgovske kot pomembne politične implikacije,37 pač pa je pri-
kaz vojne, pri kateri gre v resnici za notranjepolitični koflikt, ki se odvija na
vojnem prizorišču na numidijskih tleh. Drugi pomemben vidik, ki ga pri-
povedovalec dobro razume, je dejstvo, da je ta vojna zgolj uvod v državljan-
sko vojno (bellum Italicum) – bellum atque vastitas Italiae.
5.4–19.8: ἀρχαιολογία
Pričujoči »naslov« obravnave poglavij 5.4–16.5 je aluzija na odlomek
Tukididove Peloponeške vojne, ker obravnavajo del predzgodovine vojne z
Jugurto.38 Vprašanje »tekstualne geografije«39 za pričujočo analizo sicer
ni usodnega pomena, moramo opozoriti, da novejše študije o strukturi dela
kažejo precej nesoglasij.40 Čeprav se zdi misel, da delo ob nastanku ni bilo
34 H. V. Canter, The Chronology of Sallust‘s Jugurtha, CJ 6/7 (1911), 295.
35 Prim. Sall. C. 4.1–5; Th. 1.1.1–2.
36 D. C. Earl, The Political Thought of Sallust, 61.
37 Prim. 26.3 poboj italskih trgovcev pri Cirti in 67.3 pri Vagi.
38 Prim. Th. 1.1–23 in C. 6–13 (»Razširjeni prolog«); gl. str. 101ss.
39 Prim. T. F. Scanlon, Textual Geography in Sallust‘s The War with Jugurtha, Ramus 17
(1988).
40 Med novejšimi študijami, ki se posvečajo temu vprašanju in ki jih bomo citirali tudi v na-
daljevanju, naj navedemo K. Büchner, Der Aufbau des von Sallusts Bellum Iugurthinum,
Hermes Einzelscriften 9 (1953); K. Vretska, Studien zu Sallusts »Bellum Iugurthinum«,
Wien 1955; A. D. Leeman, Aufbau und Absicht von Sallusts Bellum Iugurthinum, Amster-
dam 1957; C. Kraus, The Jugurthine Disorder, v: The Limits of Historiography: Genre and
Narrative in Ancient Historical Texts, ur. C. S. Kraus, Leiden, Boston 1999; R. Syme, Sal-
lust (140 ss).
