Page 180 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 180
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
razdora med Jugurto, Hiempsalom in Adherbalom; po načelni razdelitvi
kraljestva na tri dele (9.4–12.2) Hiempsal kmalu pade kot žrtev atentata
(12.3–6), Adherbal zaprosi za pomoč senat, vendar doživi poraz proti Ju-
gurti (13.1–4); Adherbal se pred senatom pritoži, senat pa v razpravi dolo-
či desetčlansko komisijo, ki kraljestvo razdeli na dva dela (117/116 pr. Kr. –
13.5–16.5). Kljub temu, da v poglavju 17.1–19.8 nastopi vsebinska cezura,
prva kronološka faza še ni zaključena: k njej moramo prišteti še pogl. 20.1–
27.5, ki obravnavajo padec Cirte in smrt Adherbala ter incident z italski-
mi trgovci (112 pr. Kr.).
Znotraj tega vsebinskega sklopa moramo opozoriti na pomembno »ka-
rakterizacijsko« poglavje, v katerem pri karakterizaciji Jugurte beležimo
precej vzporednic s karakterizacijo Katiline (C. 5.1–8):
6.1–3 Qui ubi primum adolevit, pollens viribus, decora facie, sed multo maxu-
me ingenio validus, non se luxu neque inertiae conrumpendum dedit, sed, uti
mos gentis illius est, equitare, iaculari; cursu cum aequalibus certare et, quom
omnis gloria anteiret, omnibus tamen carus esse; ad hoc pleraque tempora
in venando agere, leonem atque alias feras primus aut in primis ferire: pluru-
mum facere, minumum ipse de se loqui. quibus rebus Micipsa tametsi initio laetus
fuerat, existumans virtutem Iugurthae regno suo gloriae fore, tamen, postquam homi-
nem adulescentem exacta sua aetate et parvis liberis magis magisque crescere intellegit,
vehementer eo negotio permotus multa cum animo suo volvebat. terrebat eum natura
mortalium avida imperi et praeceps ad explendam animi cupidinem, praeterea oppor-
tunitas suae liberorumque aetatis, quae etiam mediocris viros spe praedae transvorsos
agit, ad hoc studia Numidarum in Iugurtham adcensa, ex quibus, si talem virum dolis
interfecisset, ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat.46
V karakterizaciji Jugurte, ki ga pripovedovalec še v nadaljevanju ozna-
či kot posameznika impigri atque acri ingenio (7.4), prepoznamo podob-
ne (pozitivne) psihofizične lastnosti kot pri karakterizaciji Katiline: pol-
46 »Ko je Jugurta, telesno močan in lepe zunanjosti, predvsem pa bister, odrastel, se ni dal po-
kvariti razkošju in brezdelju, temveč se je po šegah svoje dežele posvetil ježi, metanju kopja,
tekmoval je s sovrstniki v teku; in dasiravno je njegov sloves zasenčil vse ostale, je bil vendar
vsem pri srcu. Precej časa je preživel tudi na lovu, vedno prvi ali med prvimi, ki so se pognali
nad leva in druge zveri. Delal je ogromno, govoril o sebi le malo. Vse to je bilo Mikipsi sprva
v veselje, bil je menja, da bodo Jugurtove kreposti njegovemu kraljestvu v slaven okras, toda
ko je doumel, da je mladenič iz dneva v dan bolj vpliven, medtem ko je sam že v letih, otroka
pa še nedorasla, ga je to na moč vznemirilo in pogosto je mislil le na to. Skrbela ga je človeška
narava, polna pohlepa po oblasti in pripravljena ustreči vsem svojim hotenjem, še bolj pa ga
je skrbela ranljiva starost njega in njegovih otrok, ki bi tudi povprečne može, lakomne ple-
na, speljala na stranpot. Še en razlog za skrb je bilo navdušenje Numidijcev nad Jugurto; bal
se je morebitnega upora ali celo vojne med njihovimi vrstami, če bi dal takega moža z zvija-
čo umoriti.«
razdora med Jugurto, Hiempsalom in Adherbalom; po načelni razdelitvi
kraljestva na tri dele (9.4–12.2) Hiempsal kmalu pade kot žrtev atentata
(12.3–6), Adherbal zaprosi za pomoč senat, vendar doživi poraz proti Ju-
gurti (13.1–4); Adherbal se pred senatom pritoži, senat pa v razpravi dolo-
či desetčlansko komisijo, ki kraljestvo razdeli na dva dela (117/116 pr. Kr. –
13.5–16.5). Kljub temu, da v poglavju 17.1–19.8 nastopi vsebinska cezura,
prva kronološka faza še ni zaključena: k njej moramo prišteti še pogl. 20.1–
27.5, ki obravnavajo padec Cirte in smrt Adherbala ter incident z italski-
mi trgovci (112 pr. Kr.).
Znotraj tega vsebinskega sklopa moramo opozoriti na pomembno »ka-
rakterizacijsko« poglavje, v katerem pri karakterizaciji Jugurte beležimo
precej vzporednic s karakterizacijo Katiline (C. 5.1–8):
6.1–3 Qui ubi primum adolevit, pollens viribus, decora facie, sed multo maxu-
me ingenio validus, non se luxu neque inertiae conrumpendum dedit, sed, uti
mos gentis illius est, equitare, iaculari; cursu cum aequalibus certare et, quom
omnis gloria anteiret, omnibus tamen carus esse; ad hoc pleraque tempora
in venando agere, leonem atque alias feras primus aut in primis ferire: pluru-
mum facere, minumum ipse de se loqui. quibus rebus Micipsa tametsi initio laetus
fuerat, existumans virtutem Iugurthae regno suo gloriae fore, tamen, postquam homi-
nem adulescentem exacta sua aetate et parvis liberis magis magisque crescere intellegit,
vehementer eo negotio permotus multa cum animo suo volvebat. terrebat eum natura
mortalium avida imperi et praeceps ad explendam animi cupidinem, praeterea oppor-
tunitas suae liberorumque aetatis, quae etiam mediocris viros spe praedae transvorsos
agit, ad hoc studia Numidarum in Iugurtham adcensa, ex quibus, si talem virum dolis
interfecisset, ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat.46
V karakterizaciji Jugurte, ki ga pripovedovalec še v nadaljevanju ozna-
či kot posameznika impigri atque acri ingenio (7.4), prepoznamo podob-
ne (pozitivne) psihofizične lastnosti kot pri karakterizaciji Katiline: pol-
46 »Ko je Jugurta, telesno močan in lepe zunanjosti, predvsem pa bister, odrastel, se ni dal po-
kvariti razkošju in brezdelju, temveč se je po šegah svoje dežele posvetil ježi, metanju kopja,
tekmoval je s sovrstniki v teku; in dasiravno je njegov sloves zasenčil vse ostale, je bil vendar
vsem pri srcu. Precej časa je preživel tudi na lovu, vedno prvi ali med prvimi, ki so se pognali
nad leva in druge zveri. Delal je ogromno, govoril o sebi le malo. Vse to je bilo Mikipsi sprva
v veselje, bil je menja, da bodo Jugurtove kreposti njegovemu kraljestvu v slaven okras, toda
ko je doumel, da je mladenič iz dneva v dan bolj vpliven, medtem ko je sam že v letih, otroka
pa še nedorasla, ga je to na moč vznemirilo in pogosto je mislil le na to. Skrbela ga je človeška
narava, polna pohlepa po oblasti in pripravljena ustreči vsem svojim hotenjem, še bolj pa ga
je skrbela ranljiva starost njega in njegovih otrok, ki bi tudi povprečne može, lakomne ple-
na, speljala na stranpot. Še en razlog za skrb je bilo navdušenje Numidijcev nad Jugurto; bal
se je morebitnega upora ali celo vojne med njihovimi vrstami, če bi dal takega moža z zvija-
čo umoriti.«
