Page 181 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16

Bellum Iugurthinum 

lens viribus, decora facie, sed multo maxime ingenio validus (6.1).47 Tudi v
pozitivnih atributih, ki sodijo v področje vis corporis in lahko predstavlja-
jo aspekt virtus, je Jugurta primerljiv s Katilino: non se luxu neque inertiae
conrumpendum dedit, sed, uti mos gentis illius est, equitare, iaculari; cursu
cum aequalibus certare.48 S tem pripovedovalec gradi podobo Jugurte, ki je
v celoti znotraj idejnega polja virtus – vsaj v njenem opredeljenem fizičnem
segmentu. V tem oziru pripovedovalec tesno sledi svojemu »programu«
virtus (prim. prvi del prologa, pogl. 1–2), ki je izpeljana iz njenega aristo-
kratskega arhetipa: ta virtus je dosegljiva vsakomur, ki svoj ingenium upo-
rabi v plemenitih naprezanjih, egregia facinora. Jugurta ta ideal izpolnjuje
– pri njem je ravno ingenium najbolj izpostavljen: pollens viribus, decora fa-
cie, sed multo maxume ingenio validus (6.1).

Pomemben moment Jugurtove karakterizacije – v tem beležimo tudi
veliko metodološko razliko med Jugurtovo in Katilinovo karakterizacijo
–, pa je obsežna sekvenca notranjega žarišča (6.2–3);

initio laetus fuerat existumans
virtutem Iugurthae regno suo gloriae fore

Micipsa postquam intellegit
hominem adulescentem crescere

terrebat (eum)
natura mortalium avida imperi (!)
opportunitas suae liberorumque aetatis ... quae
etiam mediocris viros spe praedae transvorsos
agit

Žariščevalec v vsej sekvenci notranjega žarišča je Mikipsa; signalizator-
ji (atributivna znamenja) notranjega žarišča kažejo razvoj Mikipsovega du-
ševnega stanja, medtem ko je spremljal Jugurtov napredek: veselje → spo-
znanje → zaskrbljenost. Ožariščenec je v prvih dveh primerih Jugurta, v za-
dnjem primeru pa zgolj implicitno: Mikipsa se (upravičeno) boji lakomne
človeške narave (natura mortalium) in boji se, da bi njegovo starost (ne)kdo
izkoristil – le kako je ne bi, saj bi takšno priložnost pograbil celo povprečen
človek (etiam mediocros viros spe pradae transovorsos agit). Mikipsov strah
je potrjen v osmem poglavju, ki je tudi prva jasna aluzija na stanje med rim-
sko aristokracijo:

8.1 Ea tempestate in exercitu nostro fuere conplures novi atque nobiles, quibus
divitiae bono honestoque potiores erant, factiosi domi, potentes apud socios, cla-
ri magis quam honesti, qui Iugurthae non mediocrem animum pollicitando adcende-

47 Prim. C. 5.1: Catilina, nobili genere natus, fuit magna vi et animi et corporis.
48 Prim. C. 5.3: Corpus patiens inediae, algoris, vigiliae supra quam cuiquam credibile est.