Page 179 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 179
Bellum Iugurthinum
vnaprej strukturirano, ali kvečjemu le zelo ohlapno,41 sprejemljiva, pa ven-
dar ne moremo mimo ugotovitve, da je Salustij pisal structe (Front. Ad. An-
tonin. 1.2.4);42 poleg tega pa se zgodovinska pripoved ne more izogniti ča-
sovnim in prostorskim orientacijskim točkam.43 Predvsem moramo razli-
kovati med ideološkimi in koronolškimi mejniki v pripovedi; v kronolo-
škem smislu lahko pripoved razdelimo po letih in poveljujočih na rimski
strani, ki sovpadajo s pogavji:44
– prvo leto vojne (111 pr. Kr.): poveljujoči L. Kalpurnij Bestia (27.1–34);
– drugo leto vojne (110 pr. Kr.): poveljujoči Spurij in Avel Albin (35–36);
– tretje leto vojne (109 pr. Kr.): poveljujoči Avel Albin (37–39.5), Spu-
rij Albin (39.6–43), Metel (43–61.2);
– četrto leto vojne (108 pr. Kr.): poveljujoči Metel (62.10–83);
– peto leto vojne (107 pr. Kr.): poveljujoči Marij (84–91);
– šesto leto vojne (106 pr. Kr.): poveljujoči Marij (92.5–100);
– sedmo leto vojne (105 pr. Kr.): poveljujoči Marij (103–1114).
Za pomembne idejne cezure v smislu političnega vzdušja moramo šte-
ti Memijev govor (31), predvsem pa ekskurz o političnih razmerah v Rimu
(41–42) in Marijev govor (85); kot vsebinske sklope glede na politični ra-
zvoj v Rimu bi lahko torej šteli 1. predzogodvina in prva faza vojne (5–42),
2. Metel in Marij (43–83), 3. Marius victor (84–114).45
Prva »navidezna« orientacijska oz. definicijska točka v pripovedi o voj-
ni z Jugurto (po koncu prologa 5.3) je ekskurz o Afriki (17.1–19.8), ki se
mu bomo natančneje posvetili v nadaljevanju, vendar ta vsebinska cezura
ni tudi kronološki preobrat v dogajanju; njen »namen« je, kot bomo po-
kazali, še vedno izrazito »arheološki«. Kot začetek vojne oz. preobrat v zu-
nanjepolitični drži Rima do Jugurte moramo šteti poboj italskih trgovcev
v Cirti (112/111 pr. Kr.) v pogl. 25.6–26.3. Poglavja 5.4–16.5 obravnava-
jo, kot že rečeno, del predzgodovine vojne v Numidiji: po smrti Masinise,
s katerim je bil med tretjo vojno s Kartagino Scipion Emilijan sklenil za-
vezništvo, je numidijski prestol zasedel Mikipsa (5.4–5). Mikipsa je v skla-
du z obveznostmi Scipionu med numantinsko vojno poslal kontingent nu-
midijske konjenice in pehote, med njimi tudi Jugurto, ki se je v numantin-
ski vojni izkazal in si pridobil tudi naklonjenost Scipiona, ki ga priporo-
či Mikipsi (7.2–7, 8.2–9.3). Po Mikipsovi smrti (ok. 118 pr. Kr.) pride do
41 A. La Penna, Sallustio e la rivoluzione romana, 324.
42 R. Syme, Sallust, 141.
43 T. F. Scanlon, Textual Geography in Sallust‘s The War with Jugurtha, 138.
44 H. V. Canter, The Chronology of Sallust‘s Jugurtha, CJ 6/7 (1911), 295.
45 E. Lefèvre, Argumentation und Struktur der moralischen Geschichtsschreibung der
Römer am Beispiel von Sallusts Bellum Iugurthinum, G 86 (1979), 258.
vnaprej strukturirano, ali kvečjemu le zelo ohlapno,41 sprejemljiva, pa ven-
dar ne moremo mimo ugotovitve, da je Salustij pisal structe (Front. Ad. An-
tonin. 1.2.4);42 poleg tega pa se zgodovinska pripoved ne more izogniti ča-
sovnim in prostorskim orientacijskim točkam.43 Predvsem moramo razli-
kovati med ideološkimi in koronolškimi mejniki v pripovedi; v kronolo-
škem smislu lahko pripoved razdelimo po letih in poveljujočih na rimski
strani, ki sovpadajo s pogavji:44
– prvo leto vojne (111 pr. Kr.): poveljujoči L. Kalpurnij Bestia (27.1–34);
– drugo leto vojne (110 pr. Kr.): poveljujoči Spurij in Avel Albin (35–36);
– tretje leto vojne (109 pr. Kr.): poveljujoči Avel Albin (37–39.5), Spu-
rij Albin (39.6–43), Metel (43–61.2);
– četrto leto vojne (108 pr. Kr.): poveljujoči Metel (62.10–83);
– peto leto vojne (107 pr. Kr.): poveljujoči Marij (84–91);
– šesto leto vojne (106 pr. Kr.): poveljujoči Marij (92.5–100);
– sedmo leto vojne (105 pr. Kr.): poveljujoči Marij (103–1114).
Za pomembne idejne cezure v smislu političnega vzdušja moramo šte-
ti Memijev govor (31), predvsem pa ekskurz o političnih razmerah v Rimu
(41–42) in Marijev govor (85); kot vsebinske sklope glede na politični ra-
zvoj v Rimu bi lahko torej šteli 1. predzogodvina in prva faza vojne (5–42),
2. Metel in Marij (43–83), 3. Marius victor (84–114).45
Prva »navidezna« orientacijska oz. definicijska točka v pripovedi o voj-
ni z Jugurto (po koncu prologa 5.3) je ekskurz o Afriki (17.1–19.8), ki se
mu bomo natančneje posvetili v nadaljevanju, vendar ta vsebinska cezura
ni tudi kronološki preobrat v dogajanju; njen »namen« je, kot bomo po-
kazali, še vedno izrazito »arheološki«. Kot začetek vojne oz. preobrat v zu-
nanjepolitični drži Rima do Jugurte moramo šteti poboj italskih trgovcev
v Cirti (112/111 pr. Kr.) v pogl. 25.6–26.3. Poglavja 5.4–16.5 obravnava-
jo, kot že rečeno, del predzgodovine vojne v Numidiji: po smrti Masinise,
s katerim je bil med tretjo vojno s Kartagino Scipion Emilijan sklenil za-
vezništvo, je numidijski prestol zasedel Mikipsa (5.4–5). Mikipsa je v skla-
du z obveznostmi Scipionu med numantinsko vojno poslal kontingent nu-
midijske konjenice in pehote, med njimi tudi Jugurto, ki se je v numantin-
ski vojni izkazal in si pridobil tudi naklonjenost Scipiona, ki ga priporo-
či Mikipsi (7.2–7, 8.2–9.3). Po Mikipsovi smrti (ok. 118 pr. Kr.) pride do
41 A. La Penna, Sallustio e la rivoluzione romana, 324.
42 R. Syme, Sallust, 141.
43 T. F. Scanlon, Textual Geography in Sallust‘s The War with Jugurtha, 138.
44 H. V. Canter, The Chronology of Sallust‘s Jugurtha, CJ 6/7 (1911), 295.
45 E. Lefèvre, Argumentation und Struktur der moralischen Geschichtsschreibung der
Römer am Beispiel von Sallusts Bellum Iugurthinum, G 86 (1979), 258.
