Page 177 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 177
Bellum Iugurthinum
strukturo,32 ki iz od splošne teme – dihotomije telesa in duha ter aksio-
matične superiornosti slednjega –, prek loka kritike (trenutnih) političnih
razmer in predstavnikov politične elite razvije v obrambo zgodovinopisja.
Bellum scripturus sum ...
To je primeren nastavek za pričetek »prave« pripovedi; šele v petem
poglavju je torej formalni historiografski uvod (5.1–3); z ugotovitvijo, da
»ga je v odporu in sramu za razmere v državi zaneslo nekoliko predaleč«,
iz izkustvene manifestacije na izrazito moralni poziciji pripovedovalec v
4.9 preide v svojo zgodovinopisno manifestacijo: verum ego liberius altiu-
sque processi, dum me civitatis morum piget taedetque. nunc ad inceptum re-
deo. Šele v začetku petega poglavja so pojasnjeni razlogi za izbiro historič-
ne materije; uvodna formulacija napovedi predmeta je po obliki primerlji-
va z napovedjo predmeta pripovedi v Katilinovi zaroti:
C. 4.3: Igitur de Catilinae coniuratione quam verissume potero
paucis absolvam ...
Iug. 5.1: Bellum scripturus sum, quod populus Romanus cum
Iugurtha rege Numidarum gessit ...
Z dikcijo prologa Katilinove zarote je primerljivo tudi to, kako pripove-
dovalec po napovedi predmeta pripovednega korpusa med drugim razkrije
razloge za izbiro specifične historične teme:
5.1–3 Bellum scripturus sum, quod populus Romanus cum Iugurtha rege
Numidarum gessit, primum quia magnum et atrox variaque victoria fuit,
dein quia tunc primum superbiae nobilitatis obviam itum est; quae contentio
divina et humana cuncta permiscuit eoque vecordiae processit, ut studiis civi-
libus bellum atque vastitas Italiae finem faceret. sed prius quam huiusce modi
rei initium expedio, pauca supra repetam, quo ad cognoscendum omnia illu-
stria magis magisque in aperto sint.33
Ne glede na napoved v »formalnem« historičnem uvodu, da je pred-
met pripovedi vojna z Jugurto, gre zgolj za historičen okvir, ki niti ni pre-
tirano zavezujoč: zlasti s kronološkega, pa tudi geografskega stališča je pri-
poved v Jugurtinski vojni še bolj nenatančna kot v Katilinovi zaroti, ven-
32 A. D. Leeman, Sallust‘s Prologe und seine Auffassung von der Historiographie. Das Jugurt-
ha Proömium, 38.
33 »Opisal bom vojno, ki jo je rimsko ljudstvo vojevalo z numidijskim kraljem Jugurto; najprej
zato, ker je bila težka, krvava in negotova, dalje pa zato, ker je bila tedaj prvič resno izzvana
vzvišena vladavina plemstva. Nastali spor je prav vse, božjo in človeško stvarnost, postavil
na glavo in pognal v tolikšno norost, da je strankarskim razrptijam napravila konec šele voj-
na in razdejanje Italije. A preden začnem pripovedovati prav o tem, bom segel nekoliko dlje
v preteklost, da bo celotna snov jasnejša in laže razumljiva.«
strukturo,32 ki iz od splošne teme – dihotomije telesa in duha ter aksio-
matične superiornosti slednjega –, prek loka kritike (trenutnih) političnih
razmer in predstavnikov politične elite razvije v obrambo zgodovinopisja.
Bellum scripturus sum ...
To je primeren nastavek za pričetek »prave« pripovedi; šele v petem
poglavju je torej formalni historiografski uvod (5.1–3); z ugotovitvijo, da
»ga je v odporu in sramu za razmere v državi zaneslo nekoliko predaleč«,
iz izkustvene manifestacije na izrazito moralni poziciji pripovedovalec v
4.9 preide v svojo zgodovinopisno manifestacijo: verum ego liberius altiu-
sque processi, dum me civitatis morum piget taedetque. nunc ad inceptum re-
deo. Šele v začetku petega poglavja so pojasnjeni razlogi za izbiro historič-
ne materije; uvodna formulacija napovedi predmeta je po obliki primerlji-
va z napovedjo predmeta pripovedi v Katilinovi zaroti:
C. 4.3: Igitur de Catilinae coniuratione quam verissume potero
paucis absolvam ...
Iug. 5.1: Bellum scripturus sum, quod populus Romanus cum
Iugurtha rege Numidarum gessit ...
Z dikcijo prologa Katilinove zarote je primerljivo tudi to, kako pripove-
dovalec po napovedi predmeta pripovednega korpusa med drugim razkrije
razloge za izbiro specifične historične teme:
5.1–3 Bellum scripturus sum, quod populus Romanus cum Iugurtha rege
Numidarum gessit, primum quia magnum et atrox variaque victoria fuit,
dein quia tunc primum superbiae nobilitatis obviam itum est; quae contentio
divina et humana cuncta permiscuit eoque vecordiae processit, ut studiis civi-
libus bellum atque vastitas Italiae finem faceret. sed prius quam huiusce modi
rei initium expedio, pauca supra repetam, quo ad cognoscendum omnia illu-
stria magis magisque in aperto sint.33
Ne glede na napoved v »formalnem« historičnem uvodu, da je pred-
met pripovedi vojna z Jugurto, gre zgolj za historičen okvir, ki niti ni pre-
tirano zavezujoč: zlasti s kronološkega, pa tudi geografskega stališča je pri-
poved v Jugurtinski vojni še bolj nenatančna kot v Katilinovi zaroti, ven-
32 A. D. Leeman, Sallust‘s Prologe und seine Auffassung von der Historiographie. Das Jugurt-
ha Proömium, 38.
33 »Opisal bom vojno, ki jo je rimsko ljudstvo vojevalo z numidijskim kraljem Jugurto; najprej
zato, ker je bila težka, krvava in negotova, dalje pa zato, ker je bila tedaj prvič resno izzvana
vzvišena vladavina plemstva. Nastali spor je prav vse, božjo in človeško stvarnost, postavil
na glavo in pognal v tolikšno norost, da je strankarskim razrptijam napravila konec šele voj-
na in razdejanje Italije. A preden začnem pripovedovati prav o tem, bom segel nekoliko dlje
v preteklost, da bo celotna snov jasnejša in laže razumljiva.«
