Page 171 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 171
lum
Iugurthinum
Prolog
Salustijev drugi »monografski podvig«1 obravnava snov, ki v kronolo-
škem zaporedju zavzema obdobje pred dogodki prve Salustijeve mo-
nografije, zato bi se na prvi pogled zdelo smiselno obratno zaporedje ana-
litične obravnave. Vendar pa pripoved Jugurtinske vojne kaže na eni strani
razvoj proti kompozicijsko manj zahtevni strukturi, po drugi strani pa so
abstraktni izhodiščni koncepti, ki so Katilinovi zaroti še precej splošni in
najdejo navezavo predvsem na simptomatičnega posameznika – Katilino,
v prologu Jugurtinske vojne konkretizirani in prirejeni specifičnemu histo-
ričnemu okviru,2 denimo izprijenost specifične politične skupine (4.7: ho-
mines novi).3
Jugurtinska vojna je nastala kasneje kot Katilinova zarota,4 tako da
delo sicer kaže iste splošne stilistične posebnosti, vendar tudi popravke zla-
1 L. Canfora, Il programma di Sallustio, Belfagor, rassegna di varia umanità 27 (1972), 144.
2 D. C. Earl, The Political Thought of Sallust, 61.
3 Opomba: zlasti pri obravnavi prologa, pa tudi posameznih odlomkov iz t.i. pripovednega
korpusa bomo besedilo Jugurtinske vojne primerjali z besedilom Katilinove zarote; kjer so
citirani posamezni odlomki Jugurtinske vojne, je označeno samo poglavje in paragraf (4.7),
pri odlomkih iz Katilinove zarote pa za lažjo orientacijo navajamo tudi okrajšavo za delo po
OLD (C. 4.7).
4 Pisanja Katilinove zarote se je Salustij lotil v zgodnjih mesecih l. 42, (prim. R. Syme, Sallust,
59) kmalu po Ciceronovi smrti; Jugurtinska vojna je nastala v obdobju drugega triumvirata, na
kar kaže kritika koncentracije oblasti (3.4: potentia paucorum); možno je, da je bil prolog k Ju-
gurtinski vojni napisan pozno l. 40 (R. Syme, Two Emendations in Sallust, Philol. 106 (1962),
št. 3/4, 304), vendar je natančnejša datacija precej negotova (R. Syme, Sallust, 216–217).
Iugurthinum
Prolog
Salustijev drugi »monografski podvig«1 obravnava snov, ki v kronolo-
škem zaporedju zavzema obdobje pred dogodki prve Salustijeve mo-
nografije, zato bi se na prvi pogled zdelo smiselno obratno zaporedje ana-
litične obravnave. Vendar pa pripoved Jugurtinske vojne kaže na eni strani
razvoj proti kompozicijsko manj zahtevni strukturi, po drugi strani pa so
abstraktni izhodiščni koncepti, ki so Katilinovi zaroti še precej splošni in
najdejo navezavo predvsem na simptomatičnega posameznika – Katilino,
v prologu Jugurtinske vojne konkretizirani in prirejeni specifičnemu histo-
ričnemu okviru,2 denimo izprijenost specifične politične skupine (4.7: ho-
mines novi).3
Jugurtinska vojna je nastala kasneje kot Katilinova zarota,4 tako da
delo sicer kaže iste splošne stilistične posebnosti, vendar tudi popravke zla-
1 L. Canfora, Il programma di Sallustio, Belfagor, rassegna di varia umanità 27 (1972), 144.
2 D. C. Earl, The Political Thought of Sallust, 61.
3 Opomba: zlasti pri obravnavi prologa, pa tudi posameznih odlomkov iz t.i. pripovednega
korpusa bomo besedilo Jugurtinske vojne primerjali z besedilom Katilinove zarote; kjer so
citirani posamezni odlomki Jugurtinske vojne, je označeno samo poglavje in paragraf (4.7),
pri odlomkih iz Katilinove zarote pa za lažjo orientacijo navajamo tudi okrajšavo za delo po
OLD (C. 4.7).
4 Pisanja Katilinove zarote se je Salustij lotil v zgodnjih mesecih l. 42, (prim. R. Syme, Sallust,
59) kmalu po Ciceronovi smrti; Jugurtinska vojna je nastala v obdobju drugega triumvirata, na
kar kaže kritika koncentracije oblasti (3.4: potentia paucorum); možno je, da je bil prolog k Ju-
gurtinski vojni napisan pozno l. 40 (R. Syme, Two Emendations in Sallust, Philol. 106 (1962),
št. 3/4, 304), vendar je natančnejša datacija precej negotova (R. Syme, Sallust, 216–217).
