Page 17 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 17
scorum
Catonisque
verborum
ineruditissimus fur
Pompej Lenaj, malo znani osvobojenec G. Pompeja in vodja šole v
Rimu, je za Salustijevo delo našel malo pohvalnih besed; o Salustiju
je dejal, da je »poleg vsega ostalega še prav malo izobražen tat besed starej-
ših piscev in Katona«:1
Lenaeus Magni Pompeii libertus et paene omnium expeditionum comes, de-
functo eo filiisque eius, schola se sustentavit docuitque in Carinis ad Telluris
in qua regione Pompeiorum domus fuerat ac tanto amore erga patroni me-
moriam exstitit ut Sallustium historicum quod eum oris probi animo invere-
cundo scripsisset acerbissima satura laceraverit lastaurum et lurconem et ne-
bulonem popinonemque adpellans et vita scriptisque monstrosum, praeterea
priscorum Catonisque verborum ineruditissimum furem.2
Azinij Polion je Salustiju očital nagnjenost k pretiranemu arhaiziranju;3
oceno, ki je po Svetonijevih besedah sodeč izvirala tudi iz povsem osebnih
zamer – pač zaradi Salustijevih besed o njegovem zavetniku v Zgodovini –,
1 Suet. De gramm. 15,1,1–15,2,6.
2 Lenaj, osvobojenec Pompeja Velikega, ki ga je spremljal na malodane vseh odpravah, je po
njegovi smrti in smrti njegovih otrok ustanovil šolo in poučeval v Karinah blizu Zemljinega
svetišča, kjer je bilo domovanje Pompejev. Bil pa je tako privržen spominu svojega zaščitni-
ka, da je zgodovinarja Salustija – ker je pač bil o njem /sc. Pompeju/ zapisal, da je bil pošte-
nega obličja a brez vsakega sramu –, v strupeni satiri raztrgal, češ da je malopriden požeruh
in ničvreden uživač, zasebno, pa tudi kot literat pravi nesramnež, poleg vsega tega pa še prav
malo izobražen tat besed starejših piscev in Katona.
3 Suet. De gramm. 10,2,1–3: … de eodem Asinius Pollio, in libro quo Sallustii scripta reprehen-
dit ut nimia priscorum verborum adfectatione oblita, ita tradit …; »… o njem pa Azinij Poli-
on v knjigi, v kateri graja Salustijevo delo, češ da je kar preveč prežeto s starinskim besednja-
kom, pravi takole …«
Catonisque
verborum
ineruditissimus fur
Pompej Lenaj, malo znani osvobojenec G. Pompeja in vodja šole v
Rimu, je za Salustijevo delo našel malo pohvalnih besed; o Salustiju
je dejal, da je »poleg vsega ostalega še prav malo izobražen tat besed starej-
ših piscev in Katona«:1
Lenaeus Magni Pompeii libertus et paene omnium expeditionum comes, de-
functo eo filiisque eius, schola se sustentavit docuitque in Carinis ad Telluris
in qua regione Pompeiorum domus fuerat ac tanto amore erga patroni me-
moriam exstitit ut Sallustium historicum quod eum oris probi animo invere-
cundo scripsisset acerbissima satura laceraverit lastaurum et lurconem et ne-
bulonem popinonemque adpellans et vita scriptisque monstrosum, praeterea
priscorum Catonisque verborum ineruditissimum furem.2
Azinij Polion je Salustiju očital nagnjenost k pretiranemu arhaiziranju;3
oceno, ki je po Svetonijevih besedah sodeč izvirala tudi iz povsem osebnih
zamer – pač zaradi Salustijevih besed o njegovem zavetniku v Zgodovini –,
1 Suet. De gramm. 15,1,1–15,2,6.
2 Lenaj, osvobojenec Pompeja Velikega, ki ga je spremljal na malodane vseh odpravah, je po
njegovi smrti in smrti njegovih otrok ustanovil šolo in poučeval v Karinah blizu Zemljinega
svetišča, kjer je bilo domovanje Pompejev. Bil pa je tako privržen spominu svojega zaščitni-
ka, da je zgodovinarja Salustija – ker je pač bil o njem /sc. Pompeju/ zapisal, da je bil pošte-
nega obličja a brez vsakega sramu –, v strupeni satiri raztrgal, češ da je malopriden požeruh
in ničvreden uživač, zasebno, pa tudi kot literat pravi nesramnež, poleg vsega tega pa še prav
malo izobražen tat besed starejših piscev in Katona.
3 Suet. De gramm. 10,2,1–3: … de eodem Asinius Pollio, in libro quo Sallustii scripta reprehen-
dit ut nimia priscorum verborum adfectatione oblita, ita tradit …; »… o njem pa Azinij Poli-
on v knjigi, v kateri graja Salustijevo delo, češ da je kar preveč prežeto s starinskim besednja-
kom, pravi takole …«
