Page 160 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 160
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
1–6 prooemium
1–3 principium a re pri državnih zadevah morajo biti čustva odsotna;
4–6 exempla primer ravnanja z Rodošani po vojni s Perzejem;
7 κατάστασις
senatorji morajo biti pozorni tudi na ugled – pri odločanju o kazni jih ne
sme voditi jeza;
8 partitio če je moč najti zločinu primerno kazen, govornik odobrava nov postopek;
v nasprotnem primeru ni mogoče mimo zakonov;
9–42 tractatio
9–15 dignum razpredati o belli saevitia nima nobenega pravega pomena: kogar ni gani-
16–25 legitimum la teža samega zločina, ga tudi besede ne bodo; dejanja magno imperio pra-
26–36 utile editorum so bolj vsem na očeh kot dejanja obsurorum; zarotnikov se torej
ne sme obravnavati zgolj glede na njihov prekršek temveč tudi z ozirom na
mnenje potomcev;
Silanov predlog smrtne kazni ni krut, pač pa nezakonit (aliena a re publica);
smrt ni kazen, temveč odrešitev – zakaj torej ne bi zarotnikov tudi mučili?
Ker to prepoveduje zakon (lex Porcia), zakoni pa prepovedujejo tudi usmr-
titev in predvidevajo le izgon;
kazen bo služila tudi kot zgled in vzorec ravnanja: slaba dejanja se porodijo
iz poštenih namer in kadar oblast preide na nevešče, ta slaba ravnanja zade-
vajo tudi nedolžne; pomislite samo na primer trideseterice v Atenah in Su-
love proskripcije; kdo bo torej brzdal konzula z velikimi pooblastili, ki bo
ravnal na podlagi tega primera?
37–42 aequum naši predniki so prevzemali tudi tuje primere, če so se zdeli dobri; od Gr-
kov so prevzeli tudi telesno kazen in smrtno kazen, a so ju kasneje omilili z
uvedbo izgona (lex Porcia); to naj bo razlog za ta premislek, kajti naši pred-
niki so bili modrejši od nas;
43 conclusio dictio sententiae: premoženje zarotnikov je treba podržaviti, zarotnike naj
se internira v municipijih, njihov primer pa ne sme biti več predmet obrav-
nave pred senatom.
Katonov govor 52.2–36 v svoji razdelitvi delno ustreza Cezarjevemu
govoru, kar je glede na naravo razprave razumljivo:
2–6 prooemium
2–4 principium glede na okoliščine je mnenje govornika povsem drugačno od predlogov
ab adversariis drugih, ki so govorili o kazni zločincev; ne samo proti že storjenim prekr-
škom, boriti se je treba tudi proti tistemu, kar se šele lahko zgodi;
5–6 principium tokrat ne gre za davke, krivice zaveznikov ipd., pod vprašajem sta svoboda
ab auditoribus in življenje; naloga prisotnih je stopiti v bran državi;
1–6 prooemium
1–3 principium a re pri državnih zadevah morajo biti čustva odsotna;
4–6 exempla primer ravnanja z Rodošani po vojni s Perzejem;
7 κατάστασις
senatorji morajo biti pozorni tudi na ugled – pri odločanju o kazni jih ne
sme voditi jeza;
8 partitio če je moč najti zločinu primerno kazen, govornik odobrava nov postopek;
v nasprotnem primeru ni mogoče mimo zakonov;
9–42 tractatio
9–15 dignum razpredati o belli saevitia nima nobenega pravega pomena: kogar ni gani-
16–25 legitimum la teža samega zločina, ga tudi besede ne bodo; dejanja magno imperio pra-
26–36 utile editorum so bolj vsem na očeh kot dejanja obsurorum; zarotnikov se torej
ne sme obravnavati zgolj glede na njihov prekršek temveč tudi z ozirom na
mnenje potomcev;
Silanov predlog smrtne kazni ni krut, pač pa nezakonit (aliena a re publica);
smrt ni kazen, temveč odrešitev – zakaj torej ne bi zarotnikov tudi mučili?
Ker to prepoveduje zakon (lex Porcia), zakoni pa prepovedujejo tudi usmr-
titev in predvidevajo le izgon;
kazen bo služila tudi kot zgled in vzorec ravnanja: slaba dejanja se porodijo
iz poštenih namer in kadar oblast preide na nevešče, ta slaba ravnanja zade-
vajo tudi nedolžne; pomislite samo na primer trideseterice v Atenah in Su-
love proskripcije; kdo bo torej brzdal konzula z velikimi pooblastili, ki bo
ravnal na podlagi tega primera?
37–42 aequum naši predniki so prevzemali tudi tuje primere, če so se zdeli dobri; od Gr-
kov so prevzeli tudi telesno kazen in smrtno kazen, a so ju kasneje omilili z
uvedbo izgona (lex Porcia); to naj bo razlog za ta premislek, kajti naši pred-
niki so bili modrejši od nas;
43 conclusio dictio sententiae: premoženje zarotnikov je treba podržaviti, zarotnike naj
se internira v municipijih, njihov primer pa ne sme biti več predmet obrav-
nave pred senatom.
Katonov govor 52.2–36 v svoji razdelitvi delno ustreza Cezarjevemu
govoru, kar je glede na naravo razprave razumljivo:
2–6 prooemium
2–4 principium glede na okoliščine je mnenje govornika povsem drugačno od predlogov
ab adversariis drugih, ki so govorili o kazni zločincev; ne samo proti že storjenim prekr-
škom, boriti se je treba tudi proti tistemu, kar se šele lahko zgodi;
5–6 principium tokrat ne gre za davke, krivice zaveznikov ipd., pod vprašajem sta svoboda
ab auditoribus in življenje; naloga prisotnih je stopiti v bran državi;