Page 158 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 158
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
Podatek in custodiam traditi ustreza vsebini Ciceronovega tretjega go-
vora proti Katilini; dogodki, opisani v 50.4 (tum D. Iunius Silanus ... de eis
qui in custodiis tenebantur ... supplicium sumundum decreverat) že sodijo v
5. december, kakor tudi še večji del vsebine prvega stavka 50.3 (consul ubi
ea parari cognovit ... refert, quid de eis fieri placeat). Parentetično vstavljen
podatek o sklepu senata sed eos ... iudicaverat contra rem publicam fecisse, ki
ga Cicero v svojem govoru 3. decembra (Cat. 3) in 5. decembra (Cat. 4) ne
omenja, je specifičen in delno dopolnjuje sliko o vsebini razprave 4. decem-
bra, katere glavne točke so bile Tarkvinijevo pričevanje (48.3–9), volilo na-
grad Alobrogom in Volturkiju (50.1) ter ohlapen sklep contra rem publi-
cam. Epizoda s Tarkvinijevo obtožbo proti Krasu, ki je med senatorji pov-
zročila pravo ogorčenje (48.5), tako morda pojasnjuje dejstvo, da 4. decem-
bra še ni prišlo do končnega sklepa obsodbe zarotnikov.276 Konzul je torej
večer poprej razkril poskus nekaterih že zaprtih zarotnikov, predvsem Pu-
blija Kornelija Lentula Sura in Gaja Kornelija Ketega, da bi s pomočjo svo-
jih sužnjev na silo pobegnila na prostost (50.2), zato je dal svetišče, v kate-
rem je zasedal senat, dodatno zastražiti in nato za naslednje jutro sklical
nadaljevanje seje v aedes Concordiae (50.3, gl. zgoraj).277
Na vprašanje historičnega jedra v govorih – zlasti v zvezi s Katilino-
vim govorom v pogl. 20–22 smo že opozorili;278 v primeru Cezarjevega in
Katonovega govora je historično jedro dokazljivo: primerjava s sinoptično
vsebino govorov pri drugih piscih, zlasti Svetoniju in Plutarhu, ki sta čr-
pala (tudi) pri drugih virih, pokaže, da pričujoča govora vsebinsko ne mo-
reta bistveno odstopati od povedanega v senatu. O ostalem lahko sklepa-
mo: Ciceron je na preliminarnem zasedanju 3. decembra 63 pr. Kr. dolo-
276 D. H. Garrison, The Events of December 4, 63 B.C. and Sallust Cat. 50.3–4, CJ 57 (1962),
št. 8, 361.
277 Dejstvo, da je bilo zasedanje v svetišču boginje Sloge (lat. aedes Concordiae) in ne v senatski
zbornici, ni nenavadno: v času pozne republike so bila zasedanja senata pogosto na različ-
nih krajih, najpogosteje v svetiščih, v času cesarja Avgusta tudi v knjižnici Apolonovega sve-
tišča na Palatinu. Razlogi za to so bili različni: eden pomembnejših je, da senatska zbornica
niti ni premogla dovolj prostora za vseh 600 senatorjev (Taylor, Scott, 1969), poleg tega pa je
bila tudi preveč dostopna; izredne razmere ob koncu l. 63 so narekovale posebno previdnost
zavoljo varnosti senatorjev (morda pa tudi priprtih osumljencev, na kar se morda lahko na-
naša odredba T. Nerona v 50.4 praesidiis additis), zato je konzul sejo sklical na kraju, ki ga je
bilo moč laže varovati – tudi prva seja osmega novembra 63 je bila v svetišču Jupitra Statorja,
ali vsaj ob vznočju Palatina v neposredni bližini (D. L. Thompson, The Meetings of the Ro-
man Senate on the Palatine, AJA 85 (1981), št. 3, 335). Cicero (Cat. 3.7) in Salustij (C 48.6)
navajata, da so se senatorji seje množično udeležili ( frequens), zato lahko sklepamo, da je bil
tudi to razlog neobičajnega kraja zasedanja.
278 Gl. str. 125ss
Podatek in custodiam traditi ustreza vsebini Ciceronovega tretjega go-
vora proti Katilini; dogodki, opisani v 50.4 (tum D. Iunius Silanus ... de eis
qui in custodiis tenebantur ... supplicium sumundum decreverat) že sodijo v
5. december, kakor tudi še večji del vsebine prvega stavka 50.3 (consul ubi
ea parari cognovit ... refert, quid de eis fieri placeat). Parentetično vstavljen
podatek o sklepu senata sed eos ... iudicaverat contra rem publicam fecisse, ki
ga Cicero v svojem govoru 3. decembra (Cat. 3) in 5. decembra (Cat. 4) ne
omenja, je specifičen in delno dopolnjuje sliko o vsebini razprave 4. decem-
bra, katere glavne točke so bile Tarkvinijevo pričevanje (48.3–9), volilo na-
grad Alobrogom in Volturkiju (50.1) ter ohlapen sklep contra rem publi-
cam. Epizoda s Tarkvinijevo obtožbo proti Krasu, ki je med senatorji pov-
zročila pravo ogorčenje (48.5), tako morda pojasnjuje dejstvo, da 4. decem-
bra še ni prišlo do končnega sklepa obsodbe zarotnikov.276 Konzul je torej
večer poprej razkril poskus nekaterih že zaprtih zarotnikov, predvsem Pu-
blija Kornelija Lentula Sura in Gaja Kornelija Ketega, da bi s pomočjo svo-
jih sužnjev na silo pobegnila na prostost (50.2), zato je dal svetišče, v kate-
rem je zasedal senat, dodatno zastražiti in nato za naslednje jutro sklical
nadaljevanje seje v aedes Concordiae (50.3, gl. zgoraj).277
Na vprašanje historičnega jedra v govorih – zlasti v zvezi s Katilino-
vim govorom v pogl. 20–22 smo že opozorili;278 v primeru Cezarjevega in
Katonovega govora je historično jedro dokazljivo: primerjava s sinoptično
vsebino govorov pri drugih piscih, zlasti Svetoniju in Plutarhu, ki sta čr-
pala (tudi) pri drugih virih, pokaže, da pričujoča govora vsebinsko ne mo-
reta bistveno odstopati od povedanega v senatu. O ostalem lahko sklepa-
mo: Ciceron je na preliminarnem zasedanju 3. decembra 63 pr. Kr. dolo-
276 D. H. Garrison, The Events of December 4, 63 B.C. and Sallust Cat. 50.3–4, CJ 57 (1962),
št. 8, 361.
277 Dejstvo, da je bilo zasedanje v svetišču boginje Sloge (lat. aedes Concordiae) in ne v senatski
zbornici, ni nenavadno: v času pozne republike so bila zasedanja senata pogosto na različ-
nih krajih, najpogosteje v svetiščih, v času cesarja Avgusta tudi v knjižnici Apolonovega sve-
tišča na Palatinu. Razlogi za to so bili različni: eden pomembnejših je, da senatska zbornica
niti ni premogla dovolj prostora za vseh 600 senatorjev (Taylor, Scott, 1969), poleg tega pa je
bila tudi preveč dostopna; izredne razmere ob koncu l. 63 so narekovale posebno previdnost
zavoljo varnosti senatorjev (morda pa tudi priprtih osumljencev, na kar se morda lahko na-
naša odredba T. Nerona v 50.4 praesidiis additis), zato je konzul sejo sklical na kraju, ki ga je
bilo moč laže varovati – tudi prva seja osmega novembra 63 je bila v svetišču Jupitra Statorja,
ali vsaj ob vznočju Palatina v neposredni bližini (D. L. Thompson, The Meetings of the Ro-
man Senate on the Palatine, AJA 85 (1981), št. 3, 335). Cicero (Cat. 3.7) in Salustij (C 48.6)
navajata, da so se senatorji seje množično udeležili ( frequens), zato lahko sklepamo, da je bil
tudi to razlog neobičajnega kraja zasedanja.
278 Gl. str. 125ss
