Page 144 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 144
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
lijem potekala po pismih238 ali v obliki govorov,239 je s stališča učinka po-
stranskega pomena: (zgodovinopisni) pripovedovalec oba odlomka »upo-
rablja« v isti namen in na zelo podoben način. Glede na dikcijo, s kate-
ro uvaja oba dokumenta, je jasno, da želi predvsem prikazati, kako so se
v času, ko je bila zarota razkrinkana in se je žarišče dogajanja preselilo iz
Rima v različne pokrajine, vedli zarotniki, ki očitno niso delovali usklaje-
no. V obeh primerih pripovedovalec uvaja zgolj vzorec komunikacije: v pri-
meru Manlijevega sporočila, ki ga v duhu razprave obravnavajmo nevtral-
no kot »depešo«,240 že v uvodni dikciji cum mandatis huiuscemodi (32.3),
ki v kombinaciji z dejstvom, da so to depešo v Regov tabor prinesli Man-
lijevi poslanci (32.3: ex suo numero legatos ... mittit), sugerira, da gre za go-
vor, pripovedovalec nakazuje, da ne gre za natančen dokument, kakršnega
sicer z besedami earum exemplum infra scriptum est (34.3) uvaja v prime-
ru Katilinovega pisma,241 ki pa je samo eno iz množice pisem (34.2: at Ca-
tilina ex itinere plerisque consularibus, praeterea optumo cuique litteras mit-
tit ...). V vsakem primeru tudi Katilinovo pismo, ki ga je Kv. Kátul v senatu
prebral, funkcionira kot govor.
V obeh primerih se pripovedovalec v kar največji meri umika v ozadje
in se glede na direktni diskurz odreka nadzoru nad pripovednim žariščem,
ki vnovič močneje zaniha proti notranjemu. A samo v primeru zarotnikov;
dikcija na strani Rima, tj. odgovor Marcija Rega na Manlijevo pismo (34.1)
in ukrepi senata po Katilinovem pismu v senatu (36.1–3), je v odvisnem di-
skurzu, stvarna in kratka:
Manlijevo pismo Regov odgovor Katilinovo pismo ukrepi senata
33.1–5 34.1 35.1–5 36.2–3
neodvisni diskurz; odvisni diskurz; neodvisni diskurz; odvisni diskurz;
157 besed 33 besed 133 besed 43 besed
Dikcija Manlijevega pisma kaže, da je bil Katilinov program odpisa
dolgov in distribucije zemlje morda več kot le demagoška poteza, čeprav se
Manlij v svoji dikciji v eni bistveni točki, namreč negaciji želje po oblasti,
povsem loči od Katilinovega programa prevzema oblasti (20.2: spes magna,
dominatio in manibus frustra fuissent):
238 Manlijevo sporočilo kot pismo obravnava vrsta razprav: A. La Penna, Sallustio e la rivoluzi-
one romana, Milano 1968, 147; P. McGushin, n. d., 189; P. Hamblenne, Exempla Sallustia-
na (Ad Sall., Cat., 34,3 et 44,4; 51,27) Latomus 40 (1981), 67; R. Syme, Sallust, 71.
239 Argument, da ne gre za pismo temveč govor, najdemo v: K. Vretska, De Catilinae coniurati-
one, 399.
240J. T. Ramsey, Sallust‘s Bellum Catilinae, Oxford 2007, 22.
241 Na primeru podobnega dokumenta, ki ga pripovedovalec prav tako z izrazom exemplum uva-
ja v 44.4 in ki ga v drugačni obliki navaja tudi Cicero, vidimo, da izraz exemplum ni zagoto-
vilo, da to pomeni natančno, verbatim povzemanja pisem ali govorov (R. Syme, Sallust, 72).
lijem potekala po pismih238 ali v obliki govorov,239 je s stališča učinka po-
stranskega pomena: (zgodovinopisni) pripovedovalec oba odlomka »upo-
rablja« v isti namen in na zelo podoben način. Glede na dikcijo, s kate-
ro uvaja oba dokumenta, je jasno, da želi predvsem prikazati, kako so se
v času, ko je bila zarota razkrinkana in se je žarišče dogajanja preselilo iz
Rima v različne pokrajine, vedli zarotniki, ki očitno niso delovali usklaje-
no. V obeh primerih pripovedovalec uvaja zgolj vzorec komunikacije: v pri-
meru Manlijevega sporočila, ki ga v duhu razprave obravnavajmo nevtral-
no kot »depešo«,240 že v uvodni dikciji cum mandatis huiuscemodi (32.3),
ki v kombinaciji z dejstvom, da so to depešo v Regov tabor prinesli Man-
lijevi poslanci (32.3: ex suo numero legatos ... mittit), sugerira, da gre za go-
vor, pripovedovalec nakazuje, da ne gre za natančen dokument, kakršnega
sicer z besedami earum exemplum infra scriptum est (34.3) uvaja v prime-
ru Katilinovega pisma,241 ki pa je samo eno iz množice pisem (34.2: at Ca-
tilina ex itinere plerisque consularibus, praeterea optumo cuique litteras mit-
tit ...). V vsakem primeru tudi Katilinovo pismo, ki ga je Kv. Kátul v senatu
prebral, funkcionira kot govor.
V obeh primerih se pripovedovalec v kar največji meri umika v ozadje
in se glede na direktni diskurz odreka nadzoru nad pripovednim žariščem,
ki vnovič močneje zaniha proti notranjemu. A samo v primeru zarotnikov;
dikcija na strani Rima, tj. odgovor Marcija Rega na Manlijevo pismo (34.1)
in ukrepi senata po Katilinovem pismu v senatu (36.1–3), je v odvisnem di-
skurzu, stvarna in kratka:
Manlijevo pismo Regov odgovor Katilinovo pismo ukrepi senata
33.1–5 34.1 35.1–5 36.2–3
neodvisni diskurz; odvisni diskurz; neodvisni diskurz; odvisni diskurz;
157 besed 33 besed 133 besed 43 besed
Dikcija Manlijevega pisma kaže, da je bil Katilinov program odpisa
dolgov in distribucije zemlje morda več kot le demagoška poteza, čeprav se
Manlij v svoji dikciji v eni bistveni točki, namreč negaciji želje po oblasti,
povsem loči od Katilinovega programa prevzema oblasti (20.2: spes magna,
dominatio in manibus frustra fuissent):
238 Manlijevo sporočilo kot pismo obravnava vrsta razprav: A. La Penna, Sallustio e la rivoluzi-
one romana, Milano 1968, 147; P. McGushin, n. d., 189; P. Hamblenne, Exempla Sallustia-
na (Ad Sall., Cat., 34,3 et 44,4; 51,27) Latomus 40 (1981), 67; R. Syme, Sallust, 71.
239 Argument, da ne gre za pismo temveč govor, najdemo v: K. Vretska, De Catilinae coniurati-
one, 399.
240J. T. Ramsey, Sallust‘s Bellum Catilinae, Oxford 2007, 22.
241 Na primeru podobnega dokumenta, ki ga pripovedovalec prav tako z izrazom exemplum uva-
ja v 44.4 in ki ga v drugačni obliki navaja tudi Cicero, vidimo, da izraz exemplum ni zagoto-
vilo, da to pomeni natančno, verbatim povzemanja pisem ali govorov (R. Syme, Sallust, 72).
