Page 137 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 137
De Catilinae coniuratione
Če želimo ugotoviti, kakšna je strategija pripovedovalca v tem od-
lomku, moramo kronologijo dogajanja tega obdobja razčleniti nekoliko
natančneje:222
pozno poletje Katilina s pomočjo pristašev organizira priprave na oboroženo vstajo v različnih
oktober 63 delih Italije (C 27.1), v Rimu pa povzroča nerede (C 27.2–4)
/20. oktober/ /Cic. Cat. 1.11–12: Cicero po zasebni korespondenci (non publico me praesidio,
sed privata diligentia defendi) izve za nevarnost zarote/
21./22. oktober senat izglasuje senatus consultum ultimum (C 29.2) /Cic. Cat. 1.4, 1.7; Ascon.
5.15/
27. oktober Manlij v Fesulih prične z oboroženo vstajo (C 30.1)
/28. oktober/ /Cic. Cat. 1.7: Katilina v Rimu načrtuje pomor pomembnejših meščanov/
/1. november/ /Cic. Cat. 1.8: zarotniki neuspešno napadejo Praeneste/
v začetku novembra v senatu je po pismu (L. Saenius) sporočena novica o začetku oborožene vstaje v
Fesulih (30.1) in nemirih v drugih delih Italije (C 30.2)
pred 8. novembrom L. Emilij Pavel proti Katilini sproži postopek (lex Plautia de vi) v senatu (C 31.4)
6./7. november Katilina skliče nočni sestanek zarotnikov v hiši M. Porcija Lajke (C 27.3) /natan-
čen datum pri Cic. Sull. 52/
7. november spodletel poskus atentata na Cicerona (C 28.1–3)
8. november sestanek senata in prvi Ciceronov govor proti Katilini (C 31.5) /Cic. Cat. 2.12:
senat se je sestal v templju Jupitra Statorja/
8./9. november Katilina ponoči pobegne iz Rima in se pridruži Manliju (32.1)
/9. november/ /Cic. Cat. 2: drugi Ciceronov govor proti Katilini/
sredi novembra senat Katilino in Manlija razglasi za sovražnika (hostis iudicat), konzuloma da
pooblastila, da zbereta vojsko, ki naj jo Antonij vodi proti Katilini (36.1–3)
Odlomek je težaven zaradi časovne in tudi krajevne inkoncinitete; pri-
povedovalec podaja dogodke na več ravninah. Poleg tega, da v dogajanju ne
sledi naravni kronologiji, mora pokazati tudi, kaj se je ob istem času doga-
jalo med zarotniki in kaj na strani državnega aparata; dogajanje med zaro-
tniki je razbito razdeljeno na Rim in Etrurijo, dogajanje v Rimu pa na se-
nat, mesto in posameznike (Cicero). Časovna raztrganost in neenostnost
kraja v pripovedi tega odlomka imata več pomembnih učinkov; poleg tega,
da zlasti krajevna neenotnost bistveno prispeva k vtisu o kaotičnosti kri-
tičnih razmer, ki so zavladale ob začetku zarote, časovni skoki v pripovedi
pomagajo ustvariti vtis, da so te izredne razmere vladale dlje kot v resnici.
222 V oglatih oklepajih so dopisani viri za rekonstrukcijo dogodkov, ki v Katilinovi zaroti niso
omenjeni; potemnjeni so tisti datumi, katerih kronološki vrstni red se ne ujema z vrstnim
redom v besedilu.
Če želimo ugotoviti, kakšna je strategija pripovedovalca v tem od-
lomku, moramo kronologijo dogajanja tega obdobja razčleniti nekoliko
natančneje:222
pozno poletje Katilina s pomočjo pristašev organizira priprave na oboroženo vstajo v različnih
oktober 63 delih Italije (C 27.1), v Rimu pa povzroča nerede (C 27.2–4)
/20. oktober/ /Cic. Cat. 1.11–12: Cicero po zasebni korespondenci (non publico me praesidio,
sed privata diligentia defendi) izve za nevarnost zarote/
21./22. oktober senat izglasuje senatus consultum ultimum (C 29.2) /Cic. Cat. 1.4, 1.7; Ascon.
5.15/
27. oktober Manlij v Fesulih prične z oboroženo vstajo (C 30.1)
/28. oktober/ /Cic. Cat. 1.7: Katilina v Rimu načrtuje pomor pomembnejših meščanov/
/1. november/ /Cic. Cat. 1.8: zarotniki neuspešno napadejo Praeneste/
v začetku novembra v senatu je po pismu (L. Saenius) sporočena novica o začetku oborožene vstaje v
Fesulih (30.1) in nemirih v drugih delih Italije (C 30.2)
pred 8. novembrom L. Emilij Pavel proti Katilini sproži postopek (lex Plautia de vi) v senatu (C 31.4)
6./7. november Katilina skliče nočni sestanek zarotnikov v hiši M. Porcija Lajke (C 27.3) /natan-
čen datum pri Cic. Sull. 52/
7. november spodletel poskus atentata na Cicerona (C 28.1–3)
8. november sestanek senata in prvi Ciceronov govor proti Katilini (C 31.5) /Cic. Cat. 2.12:
senat se je sestal v templju Jupitra Statorja/
8./9. november Katilina ponoči pobegne iz Rima in se pridruži Manliju (32.1)
/9. november/ /Cic. Cat. 2: drugi Ciceronov govor proti Katilini/
sredi novembra senat Katilino in Manlija razglasi za sovražnika (hostis iudicat), konzuloma da
pooblastila, da zbereta vojsko, ki naj jo Antonij vodi proti Katilini (36.1–3)
Odlomek je težaven zaradi časovne in tudi krajevne inkoncinitete; pri-
povedovalec podaja dogodke na več ravninah. Poleg tega, da v dogajanju ne
sledi naravni kronologiji, mora pokazati tudi, kaj se je ob istem času doga-
jalo med zarotniki in kaj na strani državnega aparata; dogajanje med zaro-
tniki je razbito razdeljeno na Rim in Etrurijo, dogajanje v Rimu pa na se-
nat, mesto in posameznike (Cicero). Časovna raztrganost in neenostnost
kraja v pripovedi tega odlomka imata več pomembnih učinkov; poleg tega,
da zlasti krajevna neenotnost bistveno prispeva k vtisu o kaotičnosti kri-
tičnih razmer, ki so zavladale ob začetku zarote, časovni skoki v pripovedi
pomagajo ustvariti vtis, da so te izredne razmere vladale dlje kot v resnici.
222 V oglatih oklepajih so dopisani viri za rekonstrukcijo dogodkov, ki v Katilinovi zaroti niso
omenjeni; potemnjeni so tisti datumi, katerih kronološki vrstni red se ne ujema z vrstnim
redom v besedilu.
