Page 128 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 128
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
fert. Praeterea esse in Hispania citeriore Pisonem, in Mauretania cum exerci-
tu P. Sittium Nucerinum, consili sui participes ...191
V pričujočem odlomku je žariščevalec še vedno Katilina, le da se, ker
je njegov govor v tem poglavju predstavljen v odvisnem diskurzu, pripove-
dovalec te žariščevalske sekvence znova tesneje oklene in jo, kot bomo po-
kazali v nadaljevanju, tudi prevzame za potrebe karakterizacijske sheme.
V tej sekvenci notranjega žarišča zaznamo predvsem dva učinka, ki razkri-
vata »prisotnost« pripovedovalca; konkretni ukrepi, ki jih navaja Katili-
na, zlasti proscriptiones locupletium, dejansko razkrivajo, da pripovedovalec
vidi zaroto kot produkt oz. učinek Sulovega režima, to pa še dodatno pod-
krepi (Katilinova) obljuba rapinas, alia omnia, quae bellum atque lubido
victorum fert, ki je moralno negativno determiniran z izrazi rapinae in lu-
bido in kot tak sodi v idejno polje pripovedovalca, ne Katiline.
Nekoliko več težav imamo s Katilinovo trditvijo, da se (vojaško) zana-
ša na Pizona v Hispaniji in Nukerina v Mavretaniji: praeterea esse in Hispa-
nia citeriore Pisonem, in Mauretania cum exercitu P. Sittium Nucerinum;
pripovedovalec je namreč v devetnajstem poglavju že pojasnil, da so Pizona
v Hispaniji ubili pripadniki konjenice, ki ji je poveljeval: is Piso in provincia
ab equitibus Hispanis, quos in exercitu ductabat, iter faciens occisus est. Pizon
je bil ubit, kolikor smemo sklepati po Askonijevih opombah k Cicerono-
vemu govoru In toga candida, še pred volitvami leta 64;192 zdi se malo ver-
jetno, da Katilina v času svojega govora pred sozarotniki tega ne bi vedel,
zato lahko odlomek obravnavamo kot očiten pripovedovalčev vrivek med
(pogojno rečeno) Katilinovimi razmišljanji. Če ne gre za površnost pri ni-
zanju historičnih dejstev – tudi Nukerin med leti 66 in 64 v Mavretaniji
ni bil na čelu vojske, temveč se je tam po vsej verjetnosti zadrževal le v zvezi
s posojili mavretanskemu kralju –,193 lahko o namenu teh netočnosti zgolj
ugibamo, vendar je vtis, da je bila zarota zasnovana na norih, neuresničlji-
vih načrtih ne povsem razsodnega uma povsem v skladu z eksterno (pripo-
vedovalčevo) karakterizacijo Katiline iz petega poglavja.
V nekaterih momentih se, ravno nasprotno, Katilina in pripovedova-
lec v svoji dikciji popolnoma razhajata; Katilinove besede tantum modo in-
cepto opus est; cetera res expediet (20.10) so v popolnem nasprotju s pripove-
191 »Katilina jim je tedaj obljubil odpis dolgov, proskripcije premožnih, državne in svečeniške
službe, plenjenje in vse ostalo, kar prinese vojna in samovolja zmagovalcev. Poleg tega da sta
v Tostranski Hispaniji Pizon, v Mavretaniji pa z vojsko Publij Sitij Nukerin, ki vesta za nje-
gov načrt ...«
192 Ascon. 83: Piso autem, cum haec dicerentur, perierat, in Hispaniam missus a senatu ...; Cice-
ro je z govorom In toga candida nastopil v senatu nekaj dni pred volitvami l. 64.
193 Cic. Sull. 56.
fert. Praeterea esse in Hispania citeriore Pisonem, in Mauretania cum exerci-
tu P. Sittium Nucerinum, consili sui participes ...191
V pričujočem odlomku je žariščevalec še vedno Katilina, le da se, ker
je njegov govor v tem poglavju predstavljen v odvisnem diskurzu, pripove-
dovalec te žariščevalske sekvence znova tesneje oklene in jo, kot bomo po-
kazali v nadaljevanju, tudi prevzame za potrebe karakterizacijske sheme.
V tej sekvenci notranjega žarišča zaznamo predvsem dva učinka, ki razkri-
vata »prisotnost« pripovedovalca; konkretni ukrepi, ki jih navaja Katili-
na, zlasti proscriptiones locupletium, dejansko razkrivajo, da pripovedovalec
vidi zaroto kot produkt oz. učinek Sulovega režima, to pa še dodatno pod-
krepi (Katilinova) obljuba rapinas, alia omnia, quae bellum atque lubido
victorum fert, ki je moralno negativno determiniran z izrazi rapinae in lu-
bido in kot tak sodi v idejno polje pripovedovalca, ne Katiline.
Nekoliko več težav imamo s Katilinovo trditvijo, da se (vojaško) zana-
ša na Pizona v Hispaniji in Nukerina v Mavretaniji: praeterea esse in Hispa-
nia citeriore Pisonem, in Mauretania cum exercitu P. Sittium Nucerinum;
pripovedovalec je namreč v devetnajstem poglavju že pojasnil, da so Pizona
v Hispaniji ubili pripadniki konjenice, ki ji je poveljeval: is Piso in provincia
ab equitibus Hispanis, quos in exercitu ductabat, iter faciens occisus est. Pizon
je bil ubit, kolikor smemo sklepati po Askonijevih opombah k Cicerono-
vemu govoru In toga candida, še pred volitvami leta 64;192 zdi se malo ver-
jetno, da Katilina v času svojega govora pred sozarotniki tega ne bi vedel,
zato lahko odlomek obravnavamo kot očiten pripovedovalčev vrivek med
(pogojno rečeno) Katilinovimi razmišljanji. Če ne gre za površnost pri ni-
zanju historičnih dejstev – tudi Nukerin med leti 66 in 64 v Mavretaniji
ni bil na čelu vojske, temveč se je tam po vsej verjetnosti zadrževal le v zvezi
s posojili mavretanskemu kralju –,193 lahko o namenu teh netočnosti zgolj
ugibamo, vendar je vtis, da je bila zarota zasnovana na norih, neuresničlji-
vih načrtih ne povsem razsodnega uma povsem v skladu z eksterno (pripo-
vedovalčevo) karakterizacijo Katiline iz petega poglavja.
V nekaterih momentih se, ravno nasprotno, Katilina in pripovedova-
lec v svoji dikciji popolnoma razhajata; Katilinove besede tantum modo in-
cepto opus est; cetera res expediet (20.10) so v popolnem nasprotju s pripove-
191 »Katilina jim je tedaj obljubil odpis dolgov, proskripcije premožnih, državne in svečeniške
službe, plenjenje in vse ostalo, kar prinese vojna in samovolja zmagovalcev. Poleg tega da sta
v Tostranski Hispaniji Pizon, v Mavretaniji pa z vojsko Publij Sitij Nukerin, ki vesta za nje-
gov načrt ...«
192 Ascon. 83: Piso autem, cum haec dicerentur, perierat, in Hispaniam missus a senatu ...; Cice-
ro je z govorom In toga candida nastopil v senatu nekaj dni pred volitvami l. 64.
193 Cic. Sull. 56.
