Page 119 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 119
De Catilinae coniuratione
Prav tu se pokaže dvojna vrednost vsebine sekundarnega žariščevalske-
ga kota – z njo pripovedovalec dobi legitimen razlog, da skuša osvetliti na
videz tujo trditev, ki obenem ustvarja vtis, da gre za slabo preverljivo vse-
bino, na kar namiguje tudi v sami zastranitvi (18.2 de qua quam verissume
potero dicam; 19.4 sunt qui ita dicant ...).
18.1–19.6: Zastranitev o prvi zaroti
Historični okvir: na konzularnih volitvah l. 66 sta bila izvoljena Av-
tronij Pajt (Autronius Paetus) in Kornelij Sula (P. Cornelius Sulla), ki sta
ju njuna protikandidata, Manlij Torkvat (L. Manlius Torquatus) in Avre-
lij Kota (L. Aurelius Cotta), obtožila prestopka ambitus. Obtožba je bila
uspešna; Avtronij in Sula sta bila odstavljena, Torkvat in Kota pa sta po po-
novljenih volitvah zasedla položaja svojih tekmecev. V času prvih volitev je
bil Katilina še v Afriki; v času njegovega mandata je v Rim prispelo več po-
slancev iz province s pritožbami o njegovih postopkih in nezakonitem rav-
nanju, kar je bilo v senatu sprejeto s precejšnjim neodobravanjem. Ne ozi-
raje se na to je Katilina kljub možnosti obtožbe de repetundis oznanil kan-
didaturo na ponovljenih volitvah, vendar je predsedujoči konzul Volkakij
Tul (L. Volcacius Tullus) njegovo kandidaturo zavrnil.
Nadaljevanje zgodbe je problematično in potrebuje rekonstrukcijo po
različnih virih, ki v razlagi dogodkov niso enotni, razhajajo pa se zlasti v
dataciji prve zarote in v vprašanju, kdo naj bi zasedel mesto konzulov po
umoru Torkvata in Kote: Katilina in Pizon sta pripravila načrt za caedes
optimatium (Ciceron In toga candida, Pro Murena),159 Ciceron (Pro Sulla)
omenja Avtronijev in Katilinov načrt, da bi sama postala konzula, in ob-
tožbo postavlja ad Kalendas Ianuarias;160 Svetonij omenja na mestu kon-
zulov Avtronija in Sulo, v zaroto pa vpleta tudi Cezarja in Krasa, ne da bi
posebej omenjal Pizona in Katilino, predvsem pa je Pizonova služba v Hi-
spaniji obravnavana kot ločena zadeva.161 Pri Salustijevi razlagi so v zaro-
to neposredno vpleteni Avtronij, Katilina and Pizon; po načrtu, ki naj bi
ga bili skovali v decembru 66 in izvedli v začetku januarja 65, naj bi kon-
zula postala Avtronij in Katilina. V sklopu zarote so načrtovali tudi perni-
ciem senatoribus.162
V smislu pripovedne strategije malo posrečena zastranitev je prekrat-
ka in zlasti datacijsko preveč netočna163 – razlog za to je najverjetneje čr-
159 Cic. Tog. Cand., Mur. 81; Askonij v komentarju k Ciceronovemu govoru In toga candida po-
stavlja zaroto v začetek leta 65 (Ascon. 92)
160 Cic. Sull. 68.
161 Suet. Iul. 9.
162 Sall. C 18.
163 R. Syme, Sallust, 100.
Prav tu se pokaže dvojna vrednost vsebine sekundarnega žariščevalske-
ga kota – z njo pripovedovalec dobi legitimen razlog, da skuša osvetliti na
videz tujo trditev, ki obenem ustvarja vtis, da gre za slabo preverljivo vse-
bino, na kar namiguje tudi v sami zastranitvi (18.2 de qua quam verissume
potero dicam; 19.4 sunt qui ita dicant ...).
18.1–19.6: Zastranitev o prvi zaroti
Historični okvir: na konzularnih volitvah l. 66 sta bila izvoljena Av-
tronij Pajt (Autronius Paetus) in Kornelij Sula (P. Cornelius Sulla), ki sta
ju njuna protikandidata, Manlij Torkvat (L. Manlius Torquatus) in Avre-
lij Kota (L. Aurelius Cotta), obtožila prestopka ambitus. Obtožba je bila
uspešna; Avtronij in Sula sta bila odstavljena, Torkvat in Kota pa sta po po-
novljenih volitvah zasedla položaja svojih tekmecev. V času prvih volitev je
bil Katilina še v Afriki; v času njegovega mandata je v Rim prispelo več po-
slancev iz province s pritožbami o njegovih postopkih in nezakonitem rav-
nanju, kar je bilo v senatu sprejeto s precejšnjim neodobravanjem. Ne ozi-
raje se na to je Katilina kljub možnosti obtožbe de repetundis oznanil kan-
didaturo na ponovljenih volitvah, vendar je predsedujoči konzul Volkakij
Tul (L. Volcacius Tullus) njegovo kandidaturo zavrnil.
Nadaljevanje zgodbe je problematično in potrebuje rekonstrukcijo po
različnih virih, ki v razlagi dogodkov niso enotni, razhajajo pa se zlasti v
dataciji prve zarote in v vprašanju, kdo naj bi zasedel mesto konzulov po
umoru Torkvata in Kote: Katilina in Pizon sta pripravila načrt za caedes
optimatium (Ciceron In toga candida, Pro Murena),159 Ciceron (Pro Sulla)
omenja Avtronijev in Katilinov načrt, da bi sama postala konzula, in ob-
tožbo postavlja ad Kalendas Ianuarias;160 Svetonij omenja na mestu kon-
zulov Avtronija in Sulo, v zaroto pa vpleta tudi Cezarja in Krasa, ne da bi
posebej omenjal Pizona in Katilino, predvsem pa je Pizonova služba v Hi-
spaniji obravnavana kot ločena zadeva.161 Pri Salustijevi razlagi so v zaro-
to neposredno vpleteni Avtronij, Katilina and Pizon; po načrtu, ki naj bi
ga bili skovali v decembru 66 in izvedli v začetku januarja 65, naj bi kon-
zula postala Avtronij in Katilina. V sklopu zarote so načrtovali tudi perni-
ciem senatoribus.162
V smislu pripovedne strategije malo posrečena zastranitev je prekrat-
ka in zlasti datacijsko preveč netočna163 – razlog za to je najverjetneje čr-
159 Cic. Tog. Cand., Mur. 81; Askonij v komentarju k Ciceronovemu govoru In toga candida po-
stavlja zaroto v začetek leta 65 (Ascon. 92)
160 Cic. Sull. 68.
161 Suet. Iul. 9.
162 Sall. C 18.
163 R. Syme, Sallust, 100.
