Page 104 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 104
 Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo

ubi pericula virtute propulerant, sociis atque amicis auxilia portabant magi-
sque dandis quam accipiundis beneficiis amicitias parabant. Imperium legi-
tumum, nomen imperi regium habebant. Delecti, quibus corpus annis infir-
mum, ingenium sapientia validum erat, rei publicae consultabant; hi vel aeta-
te vel curae similitudine patres appellabantur.109
Corpus (virtus corporis) je jasno izražena v izrazito vojaški formulaci-
ji festinare, parare, alius alium hortari, hostibus obviam ire, libertatem, pa-
triam parentisque armis tegere … ubi virtute pericula propulerant … (6.5),
ingenium (virtus animi) pa navezuje na omembo članov državnega sveta
v quibus corpus annis infirmum, ingenium sapientia validum erat, rei pu-
blicae consultabant; hi vel aetate vel curae similitudine patres appellaban-
tur (6.6). Pomemben poudarek odlomka je na tem, da je nosilec virtus ko-
lektiv – Romani – ne glede na to, ali gre za virtus corporis ali virtus animi;
površnost, s katero pripovedovalec obravnava celotno obdobje, ob tem po-
stane povsem drugotnega pomena, zlasti še, če jo skušamo osvetliti s trdit-
vijo v 7.2:
7.1–3 Sed ea tempestate coepere se quisque magis extollere magisque ingenium
in promptu habere. Nam regibus boni quam mali suspectiores sunt semperque iis aliena
virtus formidulosa est. Sed civitas incredibile memoratu est adepta libertate quan-
tum brevi creverit; tanta cupido gloriae incesserat.110

Ob trditvi 7.2 nam regibus boni quam mali suspectiores sunt moramo
opomniti na parentetično postavljeno trditev v 2.1 igitur initio reges – nam
in terris nomen imperi id primum fuit – divorsi …, ob kateri smo opozarja-
li na večjo angažiranost pripovedovalca znotraj parenteze. Celotne misli v
7.2 sicer ne moremo preproato označiti kot parentezo, vendar jo v vsebin-
skem smislu brez težav obravnavamo kot vrivek, kajti trditev v 7.3 Sed civi-
tas incredibile memoratu est adepta libertate quantum brevi creverit … vse-
binsko ne nasprotuje neposredno trditvi v 7.2, temveč izpostavlja kontrast
med nasprotnimi koncepti libertas ter superbia in pa dominatio v 6.7.

109 »Toda Rimljani, vedno budni bodisi v miru bodisi v vojni, so se brž pripravili; med vzaje-
mnim spodbujanjem so šli proti sovražniku in z orožjem stopili v bran svobodi, domovini
in družinam. Potem ko so se srčno ubranili nevarnosti, so šli na pomoč prijateljem in zave-
znikom ter si z uslugami, ki so jih večkrat iskazali kakor prejeli, zagotovili njihovo naklonje-
nost.
Vladala jim je zakonita oblast, ki je bila po obliki kraljevina. Izbranci, ki so bili zaradi staro-
sti šibkega telesa, zaradi izkušenj pa ostrega duha, so bili svèt državi; te so zaradi starosti ali
pa zaradi značaja njihovega položaja imenovali »očetje«.«

110 »Tisti čas si je vsakdo začel bolj prizadevati za to, da bi se odlikoval in izkazal svoje sposob-
nosti. Kralji so do dobrih ljudi bolj nezaupljivi kot do slabih; krepost drugih je zanje vir zaskr-
bljenosti. V svobodnih razmerah pa se je država prav neverjetno hitro okrepila: vse je namreč
preplavila želja po slavi.«
   99   100   101   102   103   104   105   106   107   108   109