Page 89 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 89
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
(tj. pohlep, zasedba dežel, vojaški spopadi) pripisane le »nekaterim evrop-
skim državam«. »Evropska kolonizacija« tako v najširšem ohranja poziti-
ven predznak, saj so v ospredje postavljene vrednote odkrivanja, spoznava-
nja in razvoja, medtem ko so »antivrednote« (se želele polastiti bogastva; so
zavladale velikemu delu sveta; … je sprožilo … številne vojaške spopade) zara-
di omejenosti na le nekaj akterjev (nekatere evropske države) postavljene v
ozadje in s tem prikazane kot manj problematična.
(32)
Med najpomembnejše posledice evropskih odkritij in osvajanj sodi izmenjava rastlin-
skih in živalskih vrst. Iz Amerike so v Evropo prinašali rastline, ki jih Evropej-
ci niso poznali. /…/
Za prvotne prebivalce novoodkritih dežel so bile posledice osvajanj katastro-
falne: uničenje njihovih cvetočih kultur in množično izumiranje prebivalstva.
Osvajanje Amerike je močno prizadelo tudi Afriko, saj so Portugalci prvi zače-
li prodajati ujetnike iz zahodne Afrike kot sužnje za delo v rudnikih in na plan-
tažah v Ameriki. Tako je bilo do konca 19. stoletja v Ameriko prepeljanih pribli-
žno 20 milijonov sužnjev iz Afrike.
Za Evropo so bila odkritja in osvajanja začetek gospodarske, politične in kulturne prevlade
v svetu. Brezobzirnost evropskih osvajalcev je povzročila, da sta kitajski in islam-
ski svet vse bolj izgubljala moč. Zaradi odkritja novih pomorskih poti se je sre-
dišče svetovne trgovine postopoma preneslo s Sredozemskega morja na Atlant-
ski ocean. Španija je do konca 16. stoletja postala najmočnejša in najbogatejša
evropska država. Veliko španskega bogastva je prišlo iz ameriških rudnikov sre-
bra. Toda sto let kasneje je Španija postala revna in šibka. Del njenih težav je bil v
tem, da je večina njenega bogastva prišla iz čezmorskega sveta oz. da je velik do-
tok zlata povzročil padec vrednosti denarja. Cene so porasle, sledile so gospo-
darske krize, ki so jih najbolj občutili revni prebivalci. Vse to in stroški vojn so
Španijo toliko oslabili, da je Nizozemska dosegla neodvisnost od Španije, nato pa
so ji Francija, Anglija in Nizozemska odvzele prevlado nad nekrščanskim svetom.
Omenjene tri države so v 17. stoletju postale najmočnejše evropske sile.
Pomembne posledice odkritij so bile tudi selitve evropskega prebivalstva v
Ameriko. Z razširitvijo trgovine je Evropa spoznala tudi nove užitke. V drugi
polovici 17. stoletja se je zelo hitro uveljavila kava, vse bolj priljubljen pa je posta-
jal kakav. (Potočnik in Otič, 2009: 13-14, poudarila J. Ž.)
Zgornji odlomek sodi v učbenik za osmi razred devetletke in ima s pred-
hodnim primerom skupno eno od avtoric. A bistvena razlika med obema v
zvezi z obravnavo »evropske kolonizacije« je že v prostoru, ki je v okviru
kurikula namenjen tej tematiki, in načinu njene obravnave. V osmem ra-
(tj. pohlep, zasedba dežel, vojaški spopadi) pripisane le »nekaterim evrop-
skim državam«. »Evropska kolonizacija« tako v najširšem ohranja poziti-
ven predznak, saj so v ospredje postavljene vrednote odkrivanja, spoznava-
nja in razvoja, medtem ko so »antivrednote« (se želele polastiti bogastva; so
zavladale velikemu delu sveta; … je sprožilo … številne vojaške spopade) zara-
di omejenosti na le nekaj akterjev (nekatere evropske države) postavljene v
ozadje in s tem prikazane kot manj problematična.
(32)
Med najpomembnejše posledice evropskih odkritij in osvajanj sodi izmenjava rastlin-
skih in živalskih vrst. Iz Amerike so v Evropo prinašali rastline, ki jih Evropej-
ci niso poznali. /…/
Za prvotne prebivalce novoodkritih dežel so bile posledice osvajanj katastro-
falne: uničenje njihovih cvetočih kultur in množično izumiranje prebivalstva.
Osvajanje Amerike je močno prizadelo tudi Afriko, saj so Portugalci prvi zače-
li prodajati ujetnike iz zahodne Afrike kot sužnje za delo v rudnikih in na plan-
tažah v Ameriki. Tako je bilo do konca 19. stoletja v Ameriko prepeljanih pribli-
žno 20 milijonov sužnjev iz Afrike.
Za Evropo so bila odkritja in osvajanja začetek gospodarske, politične in kulturne prevlade
v svetu. Brezobzirnost evropskih osvajalcev je povzročila, da sta kitajski in islam-
ski svet vse bolj izgubljala moč. Zaradi odkritja novih pomorskih poti se je sre-
dišče svetovne trgovine postopoma preneslo s Sredozemskega morja na Atlant-
ski ocean. Španija je do konca 16. stoletja postala najmočnejša in najbogatejša
evropska država. Veliko španskega bogastva je prišlo iz ameriških rudnikov sre-
bra. Toda sto let kasneje je Španija postala revna in šibka. Del njenih težav je bil v
tem, da je večina njenega bogastva prišla iz čezmorskega sveta oz. da je velik do-
tok zlata povzročil padec vrednosti denarja. Cene so porasle, sledile so gospo-
darske krize, ki so jih najbolj občutili revni prebivalci. Vse to in stroški vojn so
Španijo toliko oslabili, da je Nizozemska dosegla neodvisnost od Španije, nato pa
so ji Francija, Anglija in Nizozemska odvzele prevlado nad nekrščanskim svetom.
Omenjene tri države so v 17. stoletju postale najmočnejše evropske sile.
Pomembne posledice odkritij so bile tudi selitve evropskega prebivalstva v
Ameriko. Z razširitvijo trgovine je Evropa spoznala tudi nove užitke. V drugi
polovici 17. stoletja se je zelo hitro uveljavila kava, vse bolj priljubljen pa je posta-
jal kakav. (Potočnik in Otič, 2009: 13-14, poudarila J. Ž.)
Zgornji odlomek sodi v učbenik za osmi razred devetletke in ima s pred-
hodnim primerom skupno eno od avtoric. A bistvena razlika med obema v
zvezi z obravnavo »evropske kolonizacije« je že v prostoru, ki je v okviru
kurikula namenjen tej tematiki, in načinu njene obravnave. V osmem ra-
