Page 94 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 94
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
del Rusije« - pojmovanje, ki je značilno za prikaz Rusije v obdobjih pred
koncem 19. in začetkom 20. stoletja.
Socialni akterji
Najpogostejši socialni akterji, ki so povezani z omembami »Evrope« in
njenih izpeljank, izhajajo iz geopolitičnih opredelitev. Predstavljeni so bo-
disi kot
– sestavni del evropskega geografskega prostora in zaznamujejo
• njegove prebivalce v najširšem smislu (npr. ljudje v Evropi, ljudje za-
hodne Evrope),
• posebna ljudstva oziroma narode (npr. Angleži, Francozi, Nemci,
Slovenci … ali tudi starejši, kot so Franki, Obri, Kelti ) in njihove
dežele (npr. Anglija, Francija, Španija, italijanska mesta, …) ter
• za ta prostor značilne, historično pogojene družbene položaje po-
sameznikov ali skupin, ki so lahko predstavljene v nezaznamovani
obliki (npr. lovci, vojaki, fevdalci, kmetje, obrtniki, trgovci, huma-
nisti, katoliška cerkev),
– ali pa izrazito odražajo hierarhična družbena razmerja (izkoriščeval-
ci, izkoriščani, osvajalci novega sveta, humanisti, vladarji močnih evrop-
skih držav, …) ter konkretne zgodovinske osebnosti (npr. Karel Martel, Na-
poleon, Churchill).
Drugo vrsto predstavljajo socialni akterji, ki jih glede na izvor lahko
opredelimo kot
– ne-evropske, in v odnosu do Evrope vedno predstavljajo »drugega«
(npr. Arabci, Azteki, Inki, Novi svet, dežele Amerike in Azije, Kitajska,
Turki, Japonci itn.).
Pregled spodnji preglednic nam pokaže, da v okviru obravnave vsebin,
ki so povezane s pojmom Evropa, slednja tudi privzema vlogo najpogoste-
je rabljenega akterja, ki je kot tak izrazito postavljen v ospredje. Nekoliko
drugačne razmere najdemo le v okviru učbenikov za 6. razred, kjer Evro-
pa zaseda drugo mesto med najpogosteje rabljenimi akterji. To okoliščino
lahko pripišemo vsebinam, ki so predvidene za to raven učenja in predpo-
stavljajo splošnejšo obravnavo zgodovinskih dogodkov in procesov, ki ni
vpisana v strog geografski ali celo geopolitični kontekst. Drugi najpogo-
steje rabljen akter so ‚evropske države‘, ki predstavljajo geopolitično kon-
ceptualizacijo pojma Evropa, temu pa sledijo bodisi posamezne države, kot
so Anglija, Francija, Nemčija in Rusija (Sovjetska zveza), ali širše geopoli-
tične regije, kot sta ‚zahodnoevropske države‘ in ‚vzhodnoevropske drža-
del Rusije« - pojmovanje, ki je značilno za prikaz Rusije v obdobjih pred
koncem 19. in začetkom 20. stoletja.
Socialni akterji
Najpogostejši socialni akterji, ki so povezani z omembami »Evrope« in
njenih izpeljank, izhajajo iz geopolitičnih opredelitev. Predstavljeni so bo-
disi kot
– sestavni del evropskega geografskega prostora in zaznamujejo
• njegove prebivalce v najširšem smislu (npr. ljudje v Evropi, ljudje za-
hodne Evrope),
• posebna ljudstva oziroma narode (npr. Angleži, Francozi, Nemci,
Slovenci … ali tudi starejši, kot so Franki, Obri, Kelti ) in njihove
dežele (npr. Anglija, Francija, Španija, italijanska mesta, …) ter
• za ta prostor značilne, historično pogojene družbene položaje po-
sameznikov ali skupin, ki so lahko predstavljene v nezaznamovani
obliki (npr. lovci, vojaki, fevdalci, kmetje, obrtniki, trgovci, huma-
nisti, katoliška cerkev),
– ali pa izrazito odražajo hierarhična družbena razmerja (izkoriščeval-
ci, izkoriščani, osvajalci novega sveta, humanisti, vladarji močnih evrop-
skih držav, …) ter konkretne zgodovinske osebnosti (npr. Karel Martel, Na-
poleon, Churchill).
Drugo vrsto predstavljajo socialni akterji, ki jih glede na izvor lahko
opredelimo kot
– ne-evropske, in v odnosu do Evrope vedno predstavljajo »drugega«
(npr. Arabci, Azteki, Inki, Novi svet, dežele Amerike in Azije, Kitajska,
Turki, Japonci itn.).
Pregled spodnji preglednic nam pokaže, da v okviru obravnave vsebin,
ki so povezane s pojmom Evropa, slednja tudi privzema vlogo najpogoste-
je rabljenega akterja, ki je kot tak izrazito postavljen v ospredje. Nekoliko
drugačne razmere najdemo le v okviru učbenikov za 6. razred, kjer Evro-
pa zaseda drugo mesto med najpogosteje rabljenimi akterji. To okoliščino
lahko pripišemo vsebinam, ki so predvidene za to raven učenja in predpo-
stavljajo splošnejšo obravnavo zgodovinskih dogodkov in procesov, ki ni
vpisana v strog geografski ali celo geopolitični kontekst. Drugi najpogo-
steje rabljen akter so ‚evropske države‘, ki predstavljajo geopolitično kon-
ceptualizacijo pojma Evropa, temu pa sledijo bodisi posamezne države, kot
so Anglija, Francija, Nemčija in Rusija (Sovjetska zveza), ali širše geopoli-
tične regije, kot sta ‚zahodnoevropske države‘ in ‚vzhodnoevropske drža-
